Kranjc Anja (32)

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Akril, čipka in srebrni lističi na platno, signirano in datirano spodaj desno

Tematski opis: Slika Utelešanje divjine XIV govori o različnih psiholoških stanjih in občutenjih, ki gledalca opominjajo na krhkost in minljivost človeške eksistence. Minljivost izpostavljam zato, ker se v odnosu do tega vprašanja oblikuje naš odnos do življenja (če se tega zavedamo ali pa ne). Krhkost izpostavljam zato, ker je v današnji kapitalistični družbi, kjer moramo svet doživljati objektivno in nevtralno, to dejstvo, da si dovolimo biti občutljivi oziroma krhki in doživeti svoje življenje skozi naša telesa na nam lasten način, nekakšen upor proti vsiljenim mehanizmom potrošniške miselnosti. Za ženske je zaradi pritiskov oglaševalske industrije še toliko bolj nujno, da ohranijo svojo lastno naravo in ne družbeno vsiljene, in se usmerijo v iskanje tistega duhovnega bitja, ki uteleša divjino.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2011 - 2012

Tehnični opis: Olje in pigmenti na platno, signirano in datirano spodaj desno

Tematski opis: Slika iz cikla V Belo opisuje stanje prehoda, pot preobrazbe iz enega stanja v drugo, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo in nečesa, kar šele bo. Medtem, ko nekaj umira, se nekaj novega rojeva - to predstavljajo zarodki, ki so kot neka duhovna substanca, ki nosi začetek nečesa novega, še nerojenega, naznanega in ni podvržen minevanju ampak rasti.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2011 - 2012

Tehnični opis: železo, mavec, vosek, juta

Tematski opis: Pri ustvarjanju sledim preobrazbam svojega bitja in svoji zmožnosti biti odprta do tega, kar me neskončno presega, a ves čas vodi. Ker to prenašam v podobe, ki jih nosijo kipi, s figuralnim ciklom ves čas zarisujem pot preobrazbe iz enega stanja v drugo. Zarisujem prehode, »vmesnost«, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo, in nečesa, kar šele bo. Vsi sklopi kipov (Drevesa, Gnezda, Gomolji, Seme, Sončnice) so zaustavljeni v prehajanju. Istočasno, ko nekaj umira, se nekaj rojeva. So na vmesnem stanju Življenja in Smrti, prehoda iz znanega v neznano.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2011 - 2012

Tehnični opis: Železo, mavec, vosek, juta

Tematski opis: Pri ustvarjanju sledim preobrazbam svojega bitja in svoji zmožnosti biti odprta do tega, kar me neskončno presega, a ves čas vodi. Ker to prenašam v podobe, ki jih nosijo kipi, s figuralnim ciklom ves čas zarisujem pot preobrazbe iz enega stanja v drugo. Zarisujem prehode, »vmesnost«, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo, in nečesa, kar šele bo. Vsi sklopi kipov (Drevesa, Gnezda, Gomolji, Seme, Sončnice) so zaustavljeni v prehajanju. Istočasno, ko nekaj umira, se nekaj rojeva. So na vmesnem stanju Življenja in Smrti, prehoda iz znanega v neznano.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2011 - 2012

Tehnični opis: Železo, mavec, vosek, juta

Tematski opis: Pri ustvarjanju sledim preobrazbam svojega bitja in svoji zmožnosti biti odprta do tega, kar me neskončno presega, a ves čas vodi. Ker to prenašam v podobe, ki jih nosijo kipi, s figuralnim ciklom ves čas zarisujem pot preobrazbe iz enega stanja v drugo. Zarisujem prehode, »vmesnost«, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo, in nečesa, kar šele bo. Vsi sklopi kipov (Drevesa, Gnezda, Gomolji, Seme, Sončnice) so zaustavljeni v prehajanju. Istočasno, ko nekaj umira, se nekaj rojeva. So na vmesnem stanju Življenja in Smrti, prehoda iz znanega v neznano.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2011 - 2012

Tehnični opis: Olje in pigmenti na platno, signirano in datirano spodaj desno

Tematski opis: Slika iz cikla V Belo opisuje stanje prehoda, pot preobrazbe iz enega stanja v drugo, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo in nečesa, kar šele bo. Medtem, ko nekaj umira, se nekaj novega rojeva - to predstavljajo zarodki, ki so kot neka duhovna substanca, ki nosi začetek nečesa novega, še nerojenega, naznanega in ni podvržen minevanju ampak rasti.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2011 - 2012

Tehnični opis: Olje in pigmenti na platnu, signirano in datirano spodaj desno, 2011

Tematski opis: Slika iz cikla V Belo opisuje stanje prehoda, pot preobrazbe iz enega stanja v drugo, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo in nečesa, kar šele bo. Medtem, ko nekaj umira, se nekaj novega rojeva - to predstavljajo zarodki, ki so kot neka duhovna substanca, ki nosi začetek nečesa novega, še nerojenega, naznanega in ni podvržen minevanju ampak rasti.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2008

Tehnični opis: Les

Tematski opis: Kipi iz cikla Gozd ponoči so narejeni iz lesa, kar ima simbolni pomen, namreč drevo predstavlja človeka: Korenine so njegovo nezavedno, preteklost, spomini, nagoni. Deblo njegova zavest, ego, sedanjost, duša. Krošnja njegovi upi in želje za prihodnost, duhovnost, sebstvo. Gozd predstavlja človekovo nezavedno, kamor vstopamo predvsem ponoči in ta realnost ni enaka tisti, ko se zjutraj zbudimo. Obiskovalec, ki mu je dan prostor, da se sprehodi med posameznimi kipi, se simbolno sooči z obema svetovoma – zavestnim in nezavednim. Pri izdelavi sem sledila drevesnim grčam in vdolbinam ter v njih iskala obraze, ki so se na koncu realizirali v obliki kiparske podobe.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2011 - 2010

Tehnični opis: Železo, mavec, vosek, juta

Tematski opis: Pri ustvarjanju sledim preobrazbam svojega bitja in svoji zmožnosti biti odprta do tega, kar me neskončno presega, a ves čas vodi. Ker to prenašam v podobe, ki jih nosijo kipi, s figuralnim ciklom ves čas zarisujem pot preobrazbe iz enega stanja v drugo. Zarisujem prehode, »vmesnost«, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo, in nečesa, kar šele bo. Vsi sklopi kipov (Drevesa, Gnezda, Gomolji, Seme, Sončnice) so zaustavljeni v prehajanju. Istočasno, ko nekaj umira, se nekaj rojeva. So na vmesnem stanju Življenja in Smrti, prehoda iz znanega v neznano.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2011 - 2012

Tehnični opis: železo, mavec , vosek, juta

Tematski opis: Pri ustvarjanju sledim preobrazbam svojega bitja in svoji zmožnosti biti odprta do tega, kar me neskončno presega, a ves čas vodi. Ker to prenašam v podobe, ki jih nosijo kipi, s figuralnim ciklom ves čas zarisujem pot preobrazbe iz enega stanja v drugo. Zarisujem prehode, »vmesnost«, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo, in nečesa, kar šele bo. Vsi sklopi kipov (Drevesa, Gnezda, Gomolji, Seme, Sončnice) so zaustavljeni v prehajanju. Istočasno, ko nekaj umira, se nekaj rojeva. So na vmesnem stanju Življenja in Smrti, prehoda iz znanega v neznano.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2019 - 2020

Tehnični opis: Mešana tehnika; olje, pigmenti, čipka, blago na platno, signirano in datirano na sredini spodaj

Tematski opis: Slika Utelešanje divjine I govori o različnih psiholoških stanjih in občutenjih, ki gledalca opominjajo na krhkost in minljivost človeške eksistence. Minljivost izpostavljam zato, ker se v odnosu do tega vprašanja oblikuje naš odnos do življenja (če se tega zavedamo ali pa ne). Krhkost izpostavljam zato, ker je v današnji kapitalistični družbi, kjer moramo svet doživljati objektivno in nevtralno, to dejstvo, da si dovolimo biti občutljivi oziroma krhki in doživeti svoje življenje skozi naša telesa na nam lasten način, nekakšen upor proti vsiljenim mehanizmom potrošniške miselnosti. Za ženske je zaradi pritiskov oglaševalske industrije še toliko bolj nujno, da ohranijo svojo lastno naravo in ne družbeno vsiljene, in se usmerijo v iskanje tistega duhovnega bitja, ki uteleša divjino.

Avtor: Kranjc Anja
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Akril in blago na platno, signirana in datirana spodaj desno

Tematski opis: Slike Utelešanje divjine sem začela delati istočasno kot cikel kipov Nevidno vidno (2019) in jih nadaljujem do danes. Enako kot kipi govorijo o vmesnih stanjih, kjer se meja med našimi fizičnimi in duhovnimi telesi in zunanjim svetom zabriše. Ozadja slik so zato povečini abstraktna ali le malo nakazujejo neko naravno okolje. Povečini je to gozd. Figure na slikah se stapljajo z ozadjem, se prepletajo z njim, ker v njih vstopa in jih preoblikuje. Ker vstop v gozd, naš notranji ali zunanji obudi naše naravno, nezavedno, divje, iskreno bitje. V času korona izolacije smo to lahko še posebej občutili, saj je bil edini možen izhod v naravo ali v nas same. V globine in temine, v širine in svetlobe. V iskanje tistega duhovnega bitja, ki uteleša divjino.