Ostali žanri (307)

Avtor: Zupanc Klemen
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Akril, kolaž in fotografija na platno. Možnost kombinacije v diptih ali triptih po izbiri.

Tematski opis: »Na začetku je bil trk. Trk avta.« n.n. Takoj na začetku nam pade na pamet film kanadskega režiserja Davida Cronenberga. Film pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ki jih spolno vznemirjajo avtomobilske nesreče – gre skratka za obliko paraphilije. Protagonisti njegovega filma Crash (1996), ki so bili poškodovani v avtomobilski nesreči, to občutijo kot stimulativen dogodek. Režiser fizično transformacijo telesa prepleta s psihološko in gledalcu preprečuje običajno identifikacijo s filmskimi liki. Namesto posrednega uživanja v seksu in poškodbah, se gledalec znajde v vlogi pasivnega voajerja. Rana je »pogoj našega fizičnega in socialnega življenja« poudarja Parveen Adams, a v Cronenbergovem filmu ni »travmatizirana« in to navdaja gledalca s frustracijo. Destrukcijo lahko torej razumemo kot plodno dejanje in ne zgolj kot nekaj uničujočega. Tudi aktualni projekt Klemna Zupanca »S tekočega traku v crash/srečanje« pričenja umetniški akt z destrukcijo, ki jo razume kot nov začetek. To kar nam na prvi pogled ponuja kot naravno stanje, je skozi več faz dela natančno konstruirano. Fotografije na platnih niso posnetki pravih razbitin avtomobilskih nesreč, temveč poustvarjene situacije in povečane podobe zmečkanih otroških igrač. Ko podobe trkov razširi po vsem galerijskem prostoru dobimo situacijo verižnega trčenja. Kar nekaj elementov dela Zupančevo slikarsko instalacijo posebno in netipično: uprizorjenost, izmišljenost dogodka, princip montaže, multiplikacija in cinematičnost. V prostoru razširjenega slikarstva uspešno demaskira in razkriva postmedijsko konstrukcijo dogodka in procesov, v katerem Amarillo Texas, Bonifika, Hofer in avtomobilska industrija plešejo isti začarani ples. Vir besedila: http://www.zavod-parasite.si/slo/?s=klemen+zupanc

Avtor: Zupanc Klemen
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Akril, kolaž in fotografija na platno. Možnost kombinacije v diptih ali triptih po izbiri.

Tematski opis: »Na začetku je bil trk. Trk avta.« n.n. Takoj na začetku nam pade na pamet film kanadskega režiserja Davida Cronenberga. Film pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ki jih spolno vznemirjajo avtomobilske nesreče – gre skratka za obliko paraphilije. Protagonisti njegovega filma Crash (1996), ki so bili poškodovani v avtomobilski nesreči, to občutijo kot stimulativen dogodek. Režiser fizično transformacijo telesa prepleta s psihološko in gledalcu preprečuje običajno identifikacijo s filmskimi liki. Namesto posrednega uživanja v seksu in poškodbah, se gledalec znajde v vlogi pasivnega voajerja. Rana je »pogoj našega fizičnega in socialnega življenja« poudarja Parveen Adams, a v Cronenbergovem filmu ni »travmatizirana« in to navdaja gledalca s frustracijo. Destrukcijo lahko torej razumemo kot plodno dejanje in ne zgolj kot nekaj uničujočega. Tudi aktualni projekt Klemna Zupanca »S tekočega traku v crash/srečanje« pričenja umetniški akt z destrukcijo, ki jo razume kot nov začetek. To kar nam na prvi pogled ponuja kot naravno stanje, je skozi več faz dela natančno konstruirano. Fotografije na platnih niso posnetki pravih razbitin avtomobilskih nesreč, temveč poustvarjene situacije in povečane podobe zmečkanih otroških igrač. Ko podobe trkov razširi po vsem galerijskem prostoru dobimo situacijo verižnega trčenja. Kar nekaj elementov dela Zupančevo slikarsko instalacijo posebno in netipično: uprizorjenost, izmišljenost dogodka, princip montaže, multiplikacija in cinematičnost. V prostoru razširjenega slikarstva uspešno demaskira in razkriva postmedijsko konstrukcijo dogodka in procesov, v katerem Amarillo Texas, Bonifika, Hofer in avtomobilska industrija plešejo isti začarani ples. Vir besedila: http://www.zavod-parasite.si/slo/?s=klemen+zupanc

Avtor: Zupanc Klemen
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Akril, kolaž in fotografija na platno. Možnost kombinacije v diptih ali triptih po izbiri.

Tematski opis: »Na začetku je bil trk. Trk avta.« n.n. Takoj na začetku nam pade na pamet film kanadskega režiserja Davida Cronenberga. Film pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ki jih spolno vznemirjajo avtomobilske nesreče – gre skratka za obliko paraphilije. Protagonisti njegovega filma Crash (1996), ki so bili poškodovani v avtomobilski nesreči, to občutijo kot stimulativen dogodek. Režiser fizično transformacijo telesa prepleta s psihološko in gledalcu preprečuje običajno identifikacijo s filmskimi liki. Namesto posrednega uživanja v seksu in poškodbah, se gledalec znajde v vlogi pasivnega voajerja. Rana je »pogoj našega fizičnega in socialnega življenja« poudarja Parveen Adams, a v Cronenbergovem filmu ni »travmatizirana« in to navdaja gledalca s frustracijo. Destrukcijo lahko torej razumemo kot plodno dejanje in ne zgolj kot nekaj uničujočega. Tudi aktualni projekt Klemna Zupanca »S tekočega traku v crash/srečanje« pričenja umetniški akt z destrukcijo, ki jo razume kot nov začetek. To kar nam na prvi pogled ponuja kot naravno stanje, je skozi več faz dela natančno konstruirano. Fotografije na platnih niso posnetki pravih razbitin avtomobilskih nesreč, temveč poustvarjene situacije in povečane podobe zmečkanih otroških igrač. Ko podobe trkov razširi po vsem galerijskem prostoru dobimo situacijo verižnega trčenja. Kar nekaj elementov dela Zupančevo slikarsko instalacijo posebno in netipično: uprizorjenost, izmišljenost dogodka, princip montaže, multiplikacija in cinematičnost. V prostoru razširjenega slikarstva uspešno demaskira in razkriva postmedijsko konstrukcijo dogodka in procesov, v katerem Amarillo Texas, Bonifika, Hofer in avtomobilska industrija plešejo isti začarani ples. Vir besedila: http://www.zavod-parasite.si/slo/?s=klemen+zupanc

Avtor: Zupanc Klemen
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Akril, kolaž in fotografija na platno.

Tematski opis: »Na začetku je bil trk. Trk avta.« n.n. Takoj na začetku nam pade na pamet film kanadskega režiserja Davida Cronenberga. Film pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ki jih spolno vznemirjajo avtomobilske nesreče – gre skratka za obliko paraphilije. Protagonisti njegovega filma Crash (1996), ki so bili poškodovani v avtomobilski nesreči, to občutijo kot stimulativen dogodek. Režiser fizično transformacijo telesa prepleta s psihološko in gledalcu preprečuje običajno identifikacijo s filmskimi liki. Namesto posrednega uživanja v seksu in poškodbah, se gledalec znajde v vlogi pasivnega voajerja. Rana je »pogoj našega fizičnega in socialnega življenja« poudarja Parveen Adams, a v Cronenbergovem filmu ni »travmatizirana« in to navdaja gledalca s frustracijo. Destrukcijo lahko torej razumemo kot plodno dejanje in ne zgolj kot nekaj uničujočega. Tudi aktualni projekt Klemna Zupanca »S tekočega traku v crash/srečanje« pričenja umetniški akt z destrukcijo, ki jo razume kot nov začetek. To kar nam na prvi pogled ponuja kot naravno stanje, je skozi več faz dela natančno konstruirano. Fotografije na platnih niso posnetki pravih razbitin avtomobilskih nesreč, temveč poustvarjene situacije in povečane podobe zmečkanih otroških igrač. Ko podobe trkov razširi po vsem galerijskem prostoru dobimo situacijo verižnega trčenja. Kar nekaj elementov dela Zupančevo slikarsko instalacijo posebno in netipično: uprizorjenost, izmišljenost dogodka, princip montaže, multiplikacija in cinematičnost. V prostoru razširjenega slikarstva uspešno demaskira in razkriva postmedijsko konstrukcijo dogodka in procesov, v katerem Amarillo Texas, Bonifika, Hofer in avtomobilska industrija plešejo isti začarani ples. Vir besedila: http://www.zavod-parasite.si/slo/?s=klemen+zupanc

Avtor: Zupanc Klemen
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Akril, kolaž in fotografija na platno.

Tematski opis: »Na začetku je bil trk. Trk avta.« n.n. Takoj na začetku nam pade na pamet film kanadskega režiserja Davida Cronenberga. Film pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ki jih spolno vznemirjajo avtomobilske nesreče – gre skratka za obliko paraphilije. Protagonisti njegovega filma Crash (1996), ki so bili poškodovani v avtomobilski nesreči, to občutijo kot stimulativen dogodek. Režiser fizično transformacijo telesa prepleta s psihološko in gledalcu preprečuje običajno identifikacijo s filmskimi liki. Namesto posrednega uživanja v seksu in poškodbah, se gledalec znajde v vlogi pasivnega voajerja. Rana je »pogoj našega fizičnega in socialnega življenja« poudarja Parveen Adams, a v Cronenbergovem filmu ni »travmatizirana« in to navdaja gledalca s frustracijo. Destrukcijo lahko torej razumemo kot plodno dejanje in ne zgolj kot nekaj uničujočega. Tudi aktualni projekt Klemna Zupanca »S tekočega traku v crash/srečanje« pričenja umetniški akt z destrukcijo, ki jo razume kot nov začetek. To kar nam na prvi pogled ponuja kot naravno stanje, je skozi več faz dela natančno konstruirano. Fotografije na platnih niso posnetki pravih razbitin avtomobilskih nesreč, temveč poustvarjene situacije in povečane podobe zmečkanih otroških igrač. Ko podobe trkov razširi po vsem galerijskem prostoru dobimo situacijo verižnega trčenja. Kar nekaj elementov dela Zupančevo slikarsko instalacijo posebno in netipično: uprizorjenost, izmišljenost dogodka, princip montaže, multiplikacija in cinematičnost. V prostoru razširjenega slikarstva uspešno demaskira in razkriva postmedijsko konstrukcijo dogodka in procesov, v katerem Amarillo Texas, Bonifika, Hofer in avtomobilska industrija plešejo isti začarani ples. Vir besedila: http://www.zavod-parasite.si/slo/?s=klemen+zupanc

Avtor: Zupanc Klemen
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Akril, kolaž in fotografija na platno.

Tematski opis: »Na začetku je bil trk. Trk avta.« n.n. Takoj na začetku nam pade na pamet film kanadskega režiserja Davida Cronenberga. Film pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ki jih spolno vznemirjajo avtomobilske nesreče – gre skratka za obliko paraphilije. Protagonisti njegovega filma Crash (1996), ki so bili poškodovani v avtomobilski nesreči, to občutijo kot stimulativen dogodek. Režiser fizično transformacijo telesa prepleta s psihološko in gledalcu preprečuje običajno identifikacijo s filmskimi liki. Namesto posrednega uživanja v seksu in poškodbah, se gledalec znajde v vlogi pasivnega voajerja. Rana je »pogoj našega fizičnega in socialnega življenja« poudarja Parveen Adams, a v Cronenbergovem filmu ni »travmatizirana« in to navdaja gledalca s frustracijo. Destrukcijo lahko torej razumemo kot plodno dejanje in ne zgolj kot nekaj uničujočega. Tudi aktualni projekt Klemna Zupanca »S tekočega traku v crash/srečanje« pričenja umetniški akt z destrukcijo, ki jo razume kot nov začetek. To kar nam na prvi pogled ponuja kot naravno stanje, je skozi več faz dela natančno konstruirano. Fotografije na platnih niso posnetki pravih razbitin avtomobilskih nesreč, temveč poustvarjene situacije in povečane podobe zmečkanih otroških igrač. Ko podobe trkov razširi po vsem galerijskem prostoru dobimo situacijo verižnega trčenja. Kar nekaj elementov dela Zupančevo slikarsko instalacijo posebno in netipično: uprizorjenost, izmišljenost dogodka, princip montaže, multiplikacija in cinematičnost. V prostoru razširjenega slikarstva uspešno demaskira in razkriva postmedijsko konstrukcijo dogodka in procesov, v katerem Amarillo Texas, Bonifika, Hofer in avtomobilska industrija plešejo isti začarani ples. Vir besedila: http://www.zavod-parasite.si/slo/?s=klemen+zupanc

Avtor: Zupanc Klemen
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Akril, kolaž in fotografija na platno.

Tematski opis: »Na začetku je bil trk. Trk avta.« n.n. Takoj na začetku nam pade na pamet film kanadskega režiserja Davida Cronenberga. Film pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ki jih spolno vznemirjajo avtomobilske nesreče – gre skratka za obliko paraphilije. Protagonisti njegovega filma Crash (1996), ki so bili poškodovani v avtomobilski nesreči, to občutijo kot stimulativen dogodek. Režiser fizično transformacijo telesa prepleta s psihološko in gledalcu preprečuje običajno identifikacijo s filmskimi liki. Namesto posrednega uživanja v seksu in poškodbah, se gledalec znajde v vlogi pasivnega voajerja. Rana je »pogoj našega fizičnega in socialnega življenja« poudarja Parveen Adams, a v Cronenbergovem filmu ni »travmatizirana« in to navdaja gledalca s frustracijo. Destrukcijo lahko torej razumemo kot plodno dejanje in ne zgolj kot nekaj uničujočega. Tudi aktualni projekt Klemna Zupanca »S tekočega traku v crash/srečanje« pričenja umetniški akt z destrukcijo, ki jo razume kot nov začetek. To kar nam na prvi pogled ponuja kot naravno stanje, je skozi več faz dela natančno konstruirano. Fotografije na platnih niso posnetki pravih razbitin avtomobilskih nesreč, temveč poustvarjene situacije in povečane podobe zmečkanih otroških igrač. Ko podobe trkov razširi po vsem galerijskem prostoru dobimo situacijo verižnega trčenja. Kar nekaj elementov dela Zupančevo slikarsko instalacijo posebno in netipično: uprizorjenost, izmišljenost dogodka, princip montaže, multiplikacija in cinematičnost. V prostoru razširjenega slikarstva uspešno demaskira in razkriva postmedijsko konstrukcijo dogodka in procesov, v katerem Amarillo Texas, Bonifika, Hofer in avtomobilska industrija plešejo isti začarani ples. Vir besedila: http://www.zavod-parasite.si/slo/?s=klemen+zupanc

Avtor: Zupanc Klemen
Leto nastanka: 2012

Tehnični opis: Grafični objekt. Zaboji so grafično delo, ki je bilo pod okriljem Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) razstavljeno širom Evrope. Kustos Božidar Zrinski je Zaboje umestil na pregledno razstavo slovenske grafične umetnosti Odtisi in vtisi in v mednarodno potujočo razstavo in umetniške rezidence Geslo: Grafika. Multiple sestavljajo leseni zaboji, ki vsebujejo tri okvirjene grafične liste. Tiskarska tehnika vsebine je klasični barvni lesorez. Ta v spoju z zabojem odstopi od klasične stenske postavitve in tehnično delo popelje v območje razširjenega polja umetniške grafike. Konceptualno pa ta isti zaboj postane zastor vsebine, ki je konceptualno namenjena specifičnemu gledalcu.

Tematski opis: Razstave: Password: Printmaking, Tallinna Graafikatriennaal (TPT), 7. 2. 2014 – 16. 3. 2014, Tallinn, Estonija, K: Jaanus Samma Lozinka: Grafika, Muzej moderne i suvremene umjetnosti (MMSU), 10. 12. 2013 – 18. 1. 2014, Rijeka, Hrvaška, K: Daina Glavočić Password: Printmaking, Fundación CIEC, 10. 10. 2013 – 25. 11. 2013, Betanzos, Španija, K: Javier Martín-Jiménez Password: Printmaking, Międzynarodowe Centrum Sztuk Graficznych - Galeria Centrum Rynek Główny (MSCG), 8. 8. 2013 – 20. 9. 2013, Krakow, Poljska, K: Marta Raczek-Karcz Password: Printmaking, Frans Masereel Centrum (FMC), 9. 6. 2013 – 28. 7. 2013, Kasterlee, Belgija, K: Sofie Dederen Geslo: Grafika, Mednarodni grafični likovni center (MGLC), 17. 4. 2013 – 26. 5. 2013, Ljubljana, Slovenija, K: Božidar Zrinski Odtisi in vtisi, Mednarodni grafični likovni center, 20. 4. 2012, Ljubljana, Slovenija, K: Božidar Zrinski.

Avtor: Laibach
Leto nastanka: 2022

Tehnični opis: Katalog razstave multimedijske skupine Laibach Kunst: "Ausstellung! Laibach Kunst, Apokalipsa in ostale zgodbe". Galerija SLOART, 1. 4. - 27. 5. 2022 (72 strani). Katalog je mogoče kupiti tudi v prostorih Galerije SLOART.

Avtor: Klemenčič Dore Maj
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Lesorez, signirano spodaj desno.

Avtor: Jakše Marko
Leto nastanka: 2020

Tehnični opis: Mešana tehnika, kolaž na karton

Avtor: Jakše Marko
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Katalog razstave "Marko Jakše - Na otoku Niga". Galerija SLOART, 11. 3. - 21. 5. 2021 (40 strani). Katalog je mogoče kupiti tudi v prostorih Galerije SLOART.