Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana na zadnji strani: HUZJAN / 2024
Tematski opis: Zdenko Huzjan svojo izraznost usmerja v raziskovanje groteskne figuralike in brezprostorja. Svet, kot ga poznamo, se v njegovih delih nenehno spodmika in umika razsežnostim domišljijskega sveta. V svojih ciklih obravnava ontološke teme in vseskozi izpostavlja eksistencialno stisko; poetično pripoveduje o pristnosti, odsotnosti, življenju in smrti, minljivosti. Prepoznaven je po svoji svojevrstni likovni govorici, ki jo zaznamujejo antropomorfne podobe − lebdeče figure skrčenih teles, osamljeni gnezdilci, pozabljeni protagonisti. Četudi že skoraj popolnoma abstrakten, se znova in znova vrača k človeški figuri, ki v sanjavem, občutljivem, monokromnem svetu neskončnosti in psihotičnih vsebin simbolizira sočutno doživljanje in zlitje duhovnosti.
Tehnični opis: akril, olje na platno, signirano desno spodaj
Tematski opis: Narativnost, sentimentalnost in kič je v umetnosti med stroko večkrat opisan kot nekaj slabšalnega, konformističnega, nekaj kar po navadi ne presega običajnega. Sam naslov serije, katere del je tudi to delo, opisuje avtorjev izziv in se sooča s početjem, ki neposredno obravnava lepoto, bodisi lepih reči, občutkov skozi medij slikarstva.
Tehnični opis: Olje na platno. Sproščeno naslikana figura rdečelase dame, najverjetneje iz tridesetih let dvajsetega stoletja, je ena od številnih variacij slikarjevega upodabljanja ženske figure, ki je bila njegova temeljna slikarska obsesija. Sternen je bil izrazito urban umetnik in take so ženske na njegovih podobah. Bolj kot njihova psihologija je umetnika zanimala njihova telesna pojavnost s senzualnostjo in energijo, ki sta na tej sliki izraženi predvsem v slikarski potezi. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano levo spodaj.
Slikar Stane Kregar je bil ena ključnih osebnosti za razvoj modernizma na Slovenskem kot tudi najvidnejši predstavnik (post)nadrealizma. Slika Fantazija na terasi (1936) velja za eno ključnih del slovenskega nadrealizma: gre za neke vrste duhovni avtoportret, kjer umetnik na terasi slika belo-sivega konja, ki se vzpenja. V 50. letih minulega stoletja je fantazijo videl kot vsebino – nenavadni predmeti v prostoru podobe, dosti kasneje pa je fantazija zanj postala način slikanja – svobodna igra barv, ki niso vzete iz narave. Pozneje so njegove fantazije postale povsem nepredmetne, glavno vlogo so prevzele intenzivne barve in pretanjena atmosfera. Slika Fantazija predstavlja umetnikovo iskanje čiste likovne govorice, kjer barva sama po sebi nosi čustveno sporočilo, ne da bi potrebovala zgodbo.