Vse umetnine (55)

Avtor: Marušič Ira
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: Olje, vosek, pigmenti na 100% bombažnem platnu. Signirana in datirana desno spodaj. V svojem ustvarjanju slikarka Ira Marušič raziskuje meje med naravo, predmeti iz vsakdanjega življenja in notranjim svetom. Njena dela pogosto upodabljajo figure ali predmete, ki se prebijajo skozi goste, ekspresivne plasti barve, kar ustvarja občutek gibanja in transformacije. Svojega slikarstva si ne more predstavljati brez (večinoma majhnih) figur, v katere je zaljubljena že od malega. Vsaka izmed njenih slik ima svojo zgodbo, izhajajočo iz spleta okoliščin, v katerih se podoba rodi. Za njene slike so značilne močna uporaba barv, snovnost (večinoma opisana kot 'magma') in organske oblike, ki se prelivajo ena v drugo. Naslov slike Out of the storm nakazuje prehod (iz nevihte), preživetje ali pomiritev po turbulentnem obdobju.

Avtor: Čepin Matej
Leto nastanka: 2025

Tehnični opis: Mešana tehnika, olje in smola na platno. Signirana in datirana na zadnji strani. Slikar Matej Čepin se osredotoča na eksistencialna vprašanja, psihoanalizo in stanja, ki odstopajo od družbenih norm. Njegove podobe na prvi pogled delujejo estetsko, ob podrobnejšem ogledu pa vzbujajo občutke tesnobe, nelagodja in morbidnosti. Njegovo delo zaznamuje klasično stilizirano figuralno slikarstvo z izjemnim občutkom za formo in barvne kontraste. Slika Nismo sami predstavlja umetnikovo značilno tematiko osamljenosti in odtujenosti, kjer podobe človeških figur zrejo proti gledalcu in hkrati mimo njega. V skoraj umrlo krajino so še bolj samotno kot ljudje vseljeni osamljena stavba, razpelo in cirkuški šotor. Zdi se, kot bi bil čas zaustavljen.

Avtor: Dvorščak Patrik
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: Mešana tehnika na platnu Slikar Patrik Dvorščak v svojih delih tematizira konec kapitalističnega sveta skozi vizualno popačenost in šokantne motive. Njegova dela, v katerih se prepletajo anksioznost, družbeni pritiski in vprašanja identitete, so odziv na odtujenost in izgubo načel. Raziskuje disharmonijo v sodobni družbi, razumljeno kot obliko represije, ki posamezniku preprečuje življenje v harmoniji s seboj in drugimi. Poglablja se v raziskovanje meja človeškega uma in išče odgovore v knjigah, predvsem v vzhodni filozofiji. Slika Naša osirotela kultura vključuje elemente akta, linij, figur in obrazov, ki so združeni v njegov značilen kaotičen in grotesken slog.

Avtor: RONE84
Leto nastanka: 2012 - 2026

Tehnični opis: Akril na platno (akril, akrilna barva v spreju, akrilni markerji), signirano spodaj desno. Slovenski grafitarji, med njimi tudi RONE84, so s svojim delovanjem dosegli, da so grafiti postali sestavni del podobe večjih slovenskih mest. Motivi, povezani s potrošniško-propagandnim vsakdanom, nastopajo kot njegova značilna likovna pripoved tudi na skrbno izbranih slikarskih nosilcih. Na samosvoj način združuje različne slikarske tradicije in usmeritve zadnjih desetletij: ameriški in angleški pop art, bitniško kulturo, grafiti-slikarstvo in ameriški underground. Na njegovih slikarskih podobah so navzoči raznorodni viri, citati, fragmenti in reminiscence, ki so ponovno aktualni v novih, presenetljivih kombinacijah. V tem kontekstu sliko On the road opredeljujeta prav ulica in subkultura.

Avtor: Širok Luka
Leto nastanka: 2025

Tehnični opis: Akril na platno. Ubuntu izhaja iz afriške filozofije »jaz sem, ker smo mi«, delo pa ta pomen prenaša v sodobni čas digitalne povezanosti. Telefon kot podaljšek človeka postane simbol skupnosti, komunikacije in hkrati osamljenosti znotraj kolektivne mreže. Slika odpira vprašanje, kako danes obstajamo drug skozi drugega — preko ekranov, podob in neprekinjene povezanosti. Temeljne lastnosti slikarja Luke Široka so odprtost, širina in popolna ustvarjalna svoboda. Njegov eklekticizem je zavestna odločitev pri številnih delih, pri čemer pa nikoli ne špekulira. Zavestno deluje iz sebe, dovoli si, da ga pritegujejo različne umetniške smeri, na katerih gradi lastno prepoznavnost. Vselej izhaja le iz lastne vizije umetnosti, kjer je njegova pripoved nezavezana kakršnimkoli -izmom, kakršnimkoli klasificiranim smerem, stilom ali slogom. Pri zamisli za sliko Ubuntu je sledil afriški filozofiji »jaz sem, ker smo mi«, vendar je svoje vizualno sporočilo – telefon v roki temnopolte ženske v afriški vasi – prenesel v sodobni čas digitalne povezanosti.

Avtor: Tratnik Iva
Leto nastanka: 2022

Tehnični opis: Olje na platno Slikarka Iva Tratnik je prepoznavna po vizualni nasičenosti in fantastičnih podobah, ki prepletajo realne elemente z imaginarnimi. Poleg velikih oljnih slik na platnu sestavlja kolažirane tkaninske ustroje, portrete, svetlobne instalacije, artefakte iz kavčuka, risbe in instalacije. Mojstrsko sooča nasprotja – naravno proti umetnemu, organsko proti industrijskemu ter sedanjost proti preteklosti. Naslov slike Meta Morfoza aludira na spremembe, pri čemer mehanični torzo v nadrealni odslikavi travnatih bilk dejansko tvori bizarno in fascinantno podobo. Na podobi so elementi razporejeni svobodno, brez upoštevanja fizikalnih zakonov ali klasične perspektive. Kažejo neenotno podobo človeka in telesnosti, pri čemer se realna anatomija prepleta z imaginarno.

Avtor: Žibert Ulla
Leto nastanka: 2020

Tehnični opis: Olje in emajl na platno. Slogovno so slike Ulle Žibert mešanica sodobnega realizma, ilustracije in konceptualne umetnosti. Podobe na slikah postavlja v nenavadne, skorajnadrealistične kontekste. Sence uporablja kot orodje ponovnega opredeljevanja in preoblikovanja obstoječe vsebine. Čeprav predmet naslika realistično, je njegova senca lahko drugačne oblike ali prikazuje povsem drug predmet. S tem ustvarja konflikt med tistim, kar gledalec vidi, in tistim, kar podzavestno dojema. Skozi tako manipulacijo sence umetnica odpira resne družbene teme. Slika Najbolj nenavaden pogovor je eno njenih vidnejših del, ki združuje elemente realizma, pop arta in abstrakcije.

Tematski opis: Dela Ulle Žibert se ukvarjajo z ustvarjanjem neskladij skozi ponovitve. Motivika vsakdanjega je nekaj, kar umetnica v svoji praksi pogosto tematizira, saj ta pojem razume kot inherentno povezanega z vprašanji sodobne družbe. Pri slikarski seriji To ni/To je naslikane popačene in spremenjene odsebne sence predmetov ali subjektov povzročajo neke vrste konflikt med videnim in prvotno ovrednotenim. Skozi ponovitev podobe, ki je pravzaprav njena senca, se skozi predrugačenje le-te ustvarja praznina. Vzpostavlja se vmesni prostor, ki omogoča in ustvarja nove kontekste. Umetnica nove pomenske iztočnice odpira z likovnimi prijemi, predvsem s postavitvijo in predrugačenjem sence, ki jo jemlje kot orodje, s katerim ustvarja alternativno informacijo o tem, kaj gledamo. Ulla Žibert spretno aktivira in poveže različne pristope na slikarskem nosilcu. Njena dela so tako na zagonetnem presečišču, kjer se srečajo likovnost, konceptualni pristop in bogat nabor ikonografije ter referenc. Teme, ki obravnavajo in preizprašujejo delovanje družbe, njene vzorce, navade in vsebine z vidika družbeno-ekoloških-ekonomskih okoliščin je osrednje vodilo, ki uokvirja in povezuje nastala dela. V najnovejših delih raziskuje možnosti uporabe besed. Zanima jo preplet podobe in jezika s katerimi poskuša ustvarjati dvojnost in v tekst vnašati subtilne spremembe, ki subvertirajo-redefinirajo pomen in razkrivajo drugost, tvorijo obrat ali pa nepričakovano. Besede in jezik poskuša obravnavati kot konturo z možnostjo sproščanja in konstruiranja novih pomenov. Slogovno so slike Ulle Žibert mešanica sodobnega realizma, ilustracije in konceptualne umetnosti. Podobe na slikah postavlja v nenavadne, skorajnadrealistične kontekste. Sence uporablja kot orodje ponovnega opredeljevanja in preoblikovanja obstoječe vsebine. Čeprav predmet naslika realistično, je njegova senca lahko drugačne oblike ali prikazuje povsem drug predmet. S tem ustvarja konflikt med tistim, kar gledalec vidi, in tistim, kar podzavestno doje

Avtor: Klavžar Slemc Monika
Leto nastanka: 2020

Tehnični opis: Akril in olje na platno. Signirana in datirana na zadnji strani. Slika Monike Slemc Klavžar JOMO. FOMO. YOLO! predstavlja vizualni komentar na sodobno družbo, prežeto s tehnologijo in nenehnim pritiskom po navzočnosti na družbenih omrežjih. Naslov slike sestavljajo tri kratice, ki povzemajo različna psihološka stanja v digitalni dobi: FOMO (Fear of Missing Out) predstavlja strah, da bi kaj zamudili, kar ustvarja pritisk in informacijsko preobremenjenost; JOMO (Joy of Missing Out) je simbol užitka ob odmiku od socialnih omrežij in osredotočenosti na lasten mir; YOLO (You Only Live Once) pa opomnik, da živimo le enkrat, kar lahko spodbuja tako impulzivnost kot globoko doživljanje trenutka. Slikarka načrtno uporablja distorzijo kot ključno izrazno sredstvo, s katerim ustvarja iluzijo popačenih, imaginarnih krajin.

Tematski opis: JOMO – [ang. JoyOfMissingOut] Izraz pomeni: radost ob zamujanju dogodkov. Pomeni prisotnost tukaj in zdaj ter srečo, da ne vemo vsega, kar se ta hip dogaja okoli nas. Ne obremenjujemo se več s tem, kaj se dogaja na socialnih omrežjih. Nasprotje temu izrazu je FOMO – [ang. FearOfMissingOut] Izraz pomeni: strah pred tem, da bomo nekaj zamudili. YOLO -– [ang. YouOnlyLiveOnce] Izraz pomeni: živi se le enkrat. Aktualnost teme, način predstavitve in stalna splošna nuja, da vseskozi spremljamo dogajanje na umetniški sceni, so nekateri od ključnih kriterijev za uspeh. A predstavljajo tudi pritisk. Ustvarjajo preobremenjenost, ki lahko na določeni točki celo ustavi kreativni proces. FOMO! Če pa nam to uspe potisniti na stran, se nam odpre čisto drugačen svet. JOMO! Pri novo nastali seriji slik gre ravno za ta občutek, za vprašanje, kako se ne obremenjevati s stilsko in tematsko umeščenostjo, institucionalnimi zahtevami in konteksti, temveč enostavno v danem trenutku uživati v aktu slikanja, ker je to pač mogoče. YOLO! Slike v seriji so sicer različne glede formalnih rešitev, v vsebinskem izhodišču pa so enake. Vse izhajajo iz iste predloge in njena vloga je ključna. Posnetek je bil narejen z mobilnim telefonom, ki nas skoraj vedno spremlja. Omogoča nam vsakršno takojšnjo zabeležko določenega trenutka, ki ga lahko delimo na socialnih omrežjih, da dokažemo vsem, da smo ga res doživeli. YOLO! S preprostimi računalniškimi manipulacijami fotografije v slike vpletam tehnologijo svojega časa. Tako z združevanjem slikarske tradicije in različnimi možnostmi, ki jih prinaša naša tehnologija, svoje podobe kreiram na platnu. Ne skrivam se za »stilom«, temveč tega iskreno iščem pred očmi vseh.#nofilter Serija slik ne odslikava narave neposredno, ampak odslikava posnetek – fotografijo. Ali je zaradi tega naslikana slika manj iskrena, manj pristna? Pa saj so ravno te podobe tiste, ki nas priklepajo na udobna domača sedišča. Postale so naša realnost, ki ji zaupamo bolj kakor realn

Avtor: Snoj Katarina
Leto nastanka: 2025

Tehnični opis: Sprej in olje na tkanini. Slikarka Katarina Snoj z raziskovanjem preobremenjenosti sodobnega človeka z informacijami predstavlja sodoben pristop k abstrakciji in svoje slikarstvo uporablja kot orodje za iskanje vizualne tišine. Njena dela, v katerih uporablja tkanino s subtilno, a močno barvno govorico, razkrivajo stanje današnjega kaotičnega sveta, zlasti hrupa, ki se zliva vanj. Podoba Dvakrat skoraj je del njenega raziskovanja vizualnega hrupa in tišine, pri čemer se osredotoča na materialnost in senzorično izkušnjo. Naslov slike nakazuje nekaj nedorečenega ali ponavljajočega, kar se sklada z njenim pojmovanjem estetike vizualne tišine in fluidnega prehoda med informacijsko nasičenostjo in praznino.

Avtor: Jakac Božidar
Leto nastanka: 1972

Tehnični opis: Pastel na karton, signirano in datirano desno spodaj. Božidar Jakac je bil zelo navezan na Kostanjevico na Krki, zato je ta motiv v njegovem opusu pogost. Samostanska cerkev in kompleks cistercijanskega samostana nista bila le vizualni navdih, temveč sta z njegovo pomočjo postala osrednji kulturni spomenik regije. Bil je eden prvih, ki je opozoril na propadanje nekdanjega samostana in cerkve. Njegova likovna dela so služila kot dokumentacija in spodbuda za kasnejšo temeljito obnovo. Kostanjeviško cerkev in samostan je slikal v različnih obdobjih, tehnikah in letnih časih. Njegov priljubljeni motiv cerkve, ki je bila skozi stoletja večkrat preoblikovana – od gotskih začetkov do današnjega baročnega pročelja – odraža duh kraja (genius loci). Cerkev mu je predstavljala stičišče arhitekturne dediščine in narave Dolenjske. Danes po njem poimenovana Galerija Božidar Jakac domuje prav v tem prenovljenem kompleksu.

Avtor: Jakac Božidar
Leto nastanka: 1938

Tehnični opis: Pastel na karton, signirano in datirano desno spodaj. Pastel Somrak je tipičen primer liričnega krajinarstva Božidarja Jakca, ki velja za enega največjih mojstrov te tehnike na Slovenskem. Za pastel se je navdušil že leta 1917 med prvo svetovno vojno, ko se je zdravil v Opavi na Češkem. Omenjena tehnika je postala njegov poglaviten izrazni medij, s katerim je najbolj subtilno ujel razpoloženja slovenske pokrajine, predvsem rodne Dolenjske. Za to obdobje njegovega ustvarjanja je značilen prehod od zgodnjega ekspresionizma k bolj realistični interpretaciji svetlobnih učinkov in atmosfere. Delo prikazuje naravo v prehodnem času dneva. Osrednji motivi so drevje, sončni zahod in mrak, kar ustvarja melanholično in poetično vzdušje. Pastel mu je omogočal mehkobo in hitro beleženje barvnih nians neba ob mraku.

Avtor: Jakac Božidar
Leto nastanka: 1968

Tehnični opis: Pastel na papir, signirano in datirano desno spodaj. Božidar Jakac je bil mojster nočnih razpoloženj liričnega, otožnega značaja, ki jih je skozi celotno ustvarjalno pot raziskoval tako v pastelu kot v grafiki (litografiji, jedkanici, suhi igli). Njegov odnos do svetlobe v temi je pogosto mističen in poln globokih senc. V poznejšem obdobju se je osredotočal na idilične, pomirjujoče motive Dolenjske. Številni njegovi pasteli upodabljajo mrak, mesečino na vodi ali osamljene hiše v večerni svetlobi. V tem času sta slogovno značilni liričnost in uporaba mehkih barvnih prehodov, s katerima je mojstrsko ujel vzdušje miru in tišine v dolenjski ali širši slovenski pokrajini. Pastel Tišina sodi v žanr narave oziroma krajinarstva in predstavlja njegovo zrelo obdobje, ko se je po vojnih letih in profesuri na ljubljanski akademiji ponovno intenzivno posvečal intimnim motivom narave.