Galerija Y je prodajna galerija za sodobno umetnost, ki je bila ustanovljena v okviru krovne Galerije SLOART, z namenom krepitve slovenskega trga sodobne likovne umetnosti. Galerija Y bo do leta 2025 izbrala in zastopala 10 izbranih najperspektivnejših sodobnih, aktivnih slovenskih likovnih umetnikov mlajše in srednje generacije ter si prizadevala za njihovo prepoznavnost in uveljavitev na domačem ter tujem trgu.
Sašo Vrabič, Arjan Pregl, Tina Dobrajc in Duša Jesih so eni izmed perspektivnejših umetnikov svoje generacije ter prvi štirje, ki so bili izbrani v Galerijo Y. So dobitniki več nagrad in priznanj, njihova dela so bila do sedaj razstavljena na številnih razstavah tako v Sloveniji kot po svetu (Evropa, Azija, Severna in Južna Amerika).
Saša Vrabiča stroka uvršča med vidnejše predstavnike t. i. post-medijskega slikarstva. V njegovih najbolj izraznih delih komentira naravo sodobne informacijske družbe, njene tehnološke odvisnosti in šume ter razmerja v medčloveški komunikaciji. Ukvarja se s slikarstvom in drugimi oblikami vizualne in zvočne umetnosti.
Rojen 1982 v Ljubljani. Leta 2002 zaključil splošno maturo na gimnaziji Ptuj in se še istega leta vpisal na slikarski oddelek ALUO pod mentorstvom prof. Emerik Bernarda. 2006 preko programa za izmenjavo študentov CEEPUS obiskoval Akademijo Likovnih umjetnosti v Zagrebu na oddelku za nove medije. Leta 2008 diplomiral pri prof. Herman Gvardjančiču (somentor: Zmago Lenárdič) z naslovom Rob in polje moči. 2016 zaključil slikarsko specialko na ALUO pod mentorstvom Zmaga Lenárdiča z naslovom Uplenjena podoba. Živi in dela v Škofji Loki.
Arjan Pregl spada v generacijo slovenskih slikarjev, rojenih v prvi polovici 70. letih, ki so, po zaključenem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v poznih 90. letih začeli z delovanjem v slovenskem likovnem prostoru. Pri svojem ustvarjanju posega na več področij - poleg slikarstva, grafike in ilustracije tudi na področje literature.
Slikarska dela akademske slikarke Tine Dobrajc odlikuje svojevrstna prepoznavna ikonografija, kjer umetnica prepleta tradicijo s sodobnostjo, pri čimer se navdihuje zlasti v slovenski folklorni zapuščini in mitologiji na eni strani ter v množični kulturi in filmu na drugi strani. V delih Dobrajčeva pogosto raziskuje, prevprašuje in na-novo definira zlasti položaj ženske v sodobni (slovenski) družbi. Večinoma ustvarja (večja) slikarska dela, deluje pa tudi na področju ilustracije in gledališke scenografije.