Tematski opis: Slikar se je najprej lotil izdelovanja malih kipcev iz dekorativne modelirne mase. Ni jih delal zelo dolgo (5 minut?). Potem je vzel podobo različnih trgov na katerih stojijo spomeniki. Na platno je s svinčnikom narisal te poglede, a na mesto spomenika je postavil podobe malih kipcev, ki jih je prej modeliral. Torej spomenik je zamenjal z barvitimi abstraktnimi oblikami. Slike torej prikazujejo menjave spomenikov, ki se dogajajo tako v družbenem svetu, kot v svetu umetnosti, kjer se stare oblike ali stile menja z novimi.
Tematski opis: »Preglove slike si nadenejo masko otroške geste, s katero se umetnik navezuje na strah pred neobremenjeno in s tem nevarno, nenadzorovano in nevodeno ustvarjalnostjo ter neposrednostjo otroške risbe; a hkrati v navidezni igrivi sproščenosti brez cinizma poskuša vrniti veljavo slikarjevi integriteti in otrokovi kreativnosti, ki nikakor ne stojita kar sami na sebi. Obe v osnovi gradita na temah realnega sveta, konstruiranega skozi kompleksne razvojne in kognitivne procese, kot so ugotovili že navedeni mojstri slikarstva prejšnjega stoletja. Pregl se z otroškostjo v slikah zoperstavlja otročji kritiki vizualne umetnosti.« Maja Antončič
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tehnični opis: Olje na platnu, pastozno, strukturirana površina.
Tematski opis: Slika je iz cikla GUGU GAGA. Gre za cikel slik, prvič predstavljen v Likovnem Salonu Celje, kjer se avtor izvorih kreativnosti, iskrenosti, obenem pa umeščenosti slike v sodobno družbeno okolje.
Iz delov slik svojih malih otrok je izdelal kolaže, ki so mu potem služili kot osnova za velike oljne slike. Na pogost očitek sodobnemu in modernemu slikarstvu - Tudi moj otrok bi znal to naslikat! - se je odločil, da bo za osnovne gradnike svojih slik izbral prav to: dele slik svojih otrok.
Končna kompozicija, izbire barv in natančna odslikava pa sta seveda avtorjevo delo.
Tematski opis: Iz delov slik svojih malih otrok je izdelal kolaže, ki so mu potem služili kot osnova za velike oljne slike.
Slika je iz cikla GUGU GAGA. Gre za cikel slik, prvič predstavljen v Likovnem Salonu Celje, kjer se avtor izvorih kreativnosti, iskrenosti, obenem pa umeščenosti slike v sodobno družbeno okolje. Na pogost očitek sodobnemu in modernemu slikarstvu - Tudi moj otrok bi znal to naslikat! - se je odločil, da bo za osnovne gradnike svojih slik izbral prav to: dele slik svojih otrok. Končna kompozicija, izbire barv in natančna odslikava pa sta seveda avtorjevo delo.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Želite biti obveščeni o novih iskalnih rezultatih?
Ko bodo prispele nove umetnine za vaše iskanje vas bomo obvestili.
Dražba slovenskih impresionistov - december 2023
Za dražbo v Galeriji in dražbeni hiši SLOART zbiramo umetniška dela slovenskih impresionistov: Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen.