Tematski opis: Slika je iz cikla Podobe, ki prihajajo. V slikah se na igriv način prepletajo izrazito eksplicitni prizori nasilja, seksualnosti, družbenih vrenj, krvi in solzivca na eni strani, s poudarki na formi, barvi in slikarski obdelavi površine na drugi strani. Nahajajo se na meji čiste likovnosti in prevpraševanju možnosti angažiranega slikarstva. https://www.galerijagallery.com/dogodek/podobe-ki-prihajajo/
Tematski opis: Iz cikla slik Podobe, ki prihajajo V slikah se na igriv način prepletajo izrazito eksplicitni prizori nasilja, seksualnosti, družbenih vrenj, krvi in solzivca na eni strani, s poudarki na formi, barvi in slikarski obdelavi površine na drugi strani. Nahajajo se na meji čiste likovnosti in prevpraševanju možnosti angažiranega slikarstva.
Tematski opis: "Dela povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe." Maša Žekš
Tematski opis: Slika je iz cikla GUGU GAGA. Gre za cikel slik, prvič predstavljen v Likovnem Salonu Celje, kjer se avtor izvorih kreativnosti, iskrenosti, obenem pa umeščenosti slike v sodobno družbeno okolje. Iz delov slik svojih malih otrok je izdelal kolaže, ki so mu potem služili kot osnova za velike oljne slike. Na pogost očitek sodobnemu in modernemu slikarstvu - Tudi moj otrok bi znal to naslikat! - se je odločil, da bo za osnovne gradnike svojih slik izbral prav to: dele slik svojih otrok. Končna kompozicija, izbire barv in natančna odslikava pa sta seveda avtorjevo delo.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano levo spodaj.
Slikar Stane Kregar je bil ena ključnih osebnosti za razvoj modernizma na Slovenskem kot tudi najvidnejši predstavnik (post)nadrealizma. Slika Fantazija na terasi (1936) velja za eno ključnih del slovenskega nadrealizma: gre za neke vrste duhovni avtoportret, kjer umetnik na terasi slika belo-sivega konja, ki se vzpenja. V 50. letih minulega stoletja je fantazijo videl kot vsebino – nenavadni predmeti v prostoru podobe, dosti kasneje pa je fantazija zanj postala način slikanja – svobodna igra barv, ki niso vzete iz narave. Pozneje so njegove fantazije postale povsem nepredmetne, glavno vlogo so prevzele intenzivne barve in pretanjena atmosfera. Slika Fantazija predstavlja umetnikovo iskanje čiste likovne govorice, kjer barva sama po sebi nosi čustveno sporočilo, ne da bi potrebovala zgodbo.