Tehnični opis: Akril na platno, signirano spodaj levo. Miheličeva oljna slika, na kateri je bolj kot barva pomembna risba, je variacija dveh slikarjevih najbolj priljubljenih in najbolj prepoznavnih motivov: kurenta, ki ga je običajno upodabljal v povezavi s smrtjo, tu pa učinkuje kot trohneče drevo, in nimfe Dafne, ki se v antičnem mitu spremeni v lovor, Mihelič pa je tudi njo spremenil v podobo trohnenja, iz katerega se rojevajo novi poganjki. S to tematizacijo trohnenja, ki se spreminja v porajanje, je ustvaril zanimivo kombinacijo fantastike in svojevrstnega erotizma. Marcel Brion je nekoč napisal, da »Mihelič uteleša enega najizvirnejših in najpristnejših aspektov sodobne fantastike, napajajoče se iz kmečkega praznoverja in pradavnih legend«. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, s fotografijo evidentirana v katalogu Hinko Smrekar (1883–1942), Narodna galerija, Ljubljana, 2021 pod št. 1769.
Tematski opis: V vseh vizualnih tehnikah razen freske je vsestranski umetnik Hinko Smrekar v svojih delih upodobil vse, kar je videl in občutil na svetu − buden ali v spanju. Velika risba z ogljem Mrtvaški ples, nastala verjetno neposredno pred drugo svetovno vojno, predstavlja pošastni ples. V sredini skupine je alegorična ženska figura z visoko v zrak vzdignjenimi činelami, ki nasmejana predstavlja uživanje. Tako kot ona tudi skupina golih mladih ljudi na tej podobi sredi ozelenelih mladih brez sredi Tivolija, odeta čez pas le s cvetnimi venci, zamaknjeno zre proti soncu in uživa. Naslikana iz čistega slikarskega veselja.
Tehnični opis: Pastel na karton, signirano spodaj levo. Dvoboj jezdeca in zmaja poznamo iz upodobitev svetega Jurija, Maksim Gaspari pa je v skladu s svojim hotenjem, da bi na vseh svojih podobah prikazoval slovenstvo z njegovimi folklornimi atributi, na konju upodobil moškega v slovenski narodni noši. Ta Gasparijev pastel v njegovem opusu izstopa v tem, da je domačijskost povezal s heroičnim motivom, ki obenem učinkuje arhetipsko. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Akril na lesonit, sign. d. zg. B, signirano in datirano zadaj.
Po začetnem informelu in letrizmu se je Janez Bernik vrnil k figuralnim temam z Mandatorji, sledila sta cikla Trave in Angeli. V sredini 70. let prejšnjega stoletja je raziskoval arhetipske simbole v ciklu Kamen - kruh, kjer so se pojavili novi motivi namesto prejšnjih stolov ali jabolk. V zadnjih desetletjih se je usmeril v »absolutno slikarstvo« z novim razumevanjem barve in prostora. V tem stoletju je v podobe pogosto vključeval roko, palico ali krog, kar odraža njegovo osebno filozofijo in poetični minimalizem. Sliko Brez naslova je ustvaril v svojem zrelem obdobju, ko je v akrilni tehniki na velikih formatih raziskoval simboliko figure in geometrijskih elementov. Delo vključuje značilne elemente: rumeno barvo, poudarjeno teksturo in asketske simbole, ki označujejo njegovo pozno vrnitev k figuraliki.