Figura (1681)

Avtor: Jarc Evgenija
Leto nastanka: 2016

Tehnični opis: mešana tehnika

Avtor: Jakimovska Rodić Svetlana
Leto nastanka: 2010

Tehnični opis: Barvna jedkanica in akvatinta 1/20. Grafična mapa obsega tri liste, poleg Lova, še Halštatska kamasutra in Svetlana Makarovič gleda halštatske ženske. Cena celotne mape je 564 evrov. Signirano in datirano.

Avtor: Vrabič Sašo
Leto nastanka: 1998

Tehnični opis: linorez, E.A.

Avtor: Vrabič Sašo
Leto nastanka: 1997

Tehnični opis: Laserski tisk

Avtor: Vrabič Sašo
Leto nastanka: 1997

Tehnični opis: sitotisk, E. A.

Avtor: Vrabič Sašo
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: sitotisk, 1/1

Avtor: Jakimovska Rodić Svetlana
Leto nastanka: 2014

Tehnični opis: Jedkanica in akvatinta, naklada 1-20, signirano, brez okvira

Avtor: Ostali avtorji
Leto nastanka: 2015

Tehnični opis: Barvni sitotisk, odtis 50/60, signirano, brez okvira.

Avtor: Ostali avtorji
Leto nastanka: 2015

Tehnični opis: Barvni sitotisk, naklada 30/60, signirano, brez okvira

Avtor: Stupica Gabrijel
Leto nastanka: 1970

Tehnični opis: Tempera in kolaž na platno. Gabrijel Stupica je dejal, da na njegovih slikah ni nič izmišljenega. Njegovo dojemanje sveta je bilo izrazito statično, obenem pa ga je fascinirala pojavnost sodobnega sveta, ki je v »brezčasno« samoto njegovega ateljeja prihajala predvsem preko fragmentov množičnega tiska. Že ob koncu petdesetih let minulega stoletja so v njegove slike vdrli fragmenti časopisov in drugih tiskov, ki jih je slikar najprej z neverjetno minucioznostjo virtuozno preslikoval, pozneje pa kolažiral. Na tej sliki, ki je kombinacija kolaže in tempere, je posebni vizualni poudarek ena od ploskev škatle pralnega praška, ki po eni strani zbuja asociacije na banalnost potrošniške družbe, po drugi strani pa omogoči, da uzremo objekt, ki bi se nam sam po sebi lahko zdel banalen, na isti ravni kot umetnikove slikarske poteze. Ob tej pomembni Stupičevi sliki je Tomaž Brejc v svoji študiji v katalogu umetnikove retrospektive v ljubljanski Moderni galeriji leta 2013 napisal: »Kaj pa je lahko manj sentimentalno kot izrezek iz časopisa, revije, mar ni sodobnost vstopila v slikarstvo prav s pomočjo kolaža, banalnih vsakodnevnih stvari (pralni prašek Radion v Kmetici iz sedemdesetih let; zelo pozno, pa vendar), v soočenjih, v katerih se je izgubilo merilo za visoko in nizko, zasebno in javno v umetnosti? Kako ohraniti 'intimno prizadetost' v sodobnem vizualnem okolju? Metoda se imenuje ironija in tehnika je pretisk časopisa ali revije na mokro gosto tempero.« dr. Miklavž Komelj

Avtor: Pregelj Marij
Leto nastanka: 1957

Tehnični opis: Olje na platno. V opusu Marija Preglja imajo njegovi portreti očeta, pisatelja Ivana Preglja, zelo pomembno mesto, ta pa še prav posebno, ker je zadnji med njimi naslikan, malo preden je ostarelega pisatelja zadnja bolezen priklenila na posteljo. O globoki duhovni povezanosti med obema umetnikoma je najlepše pisala slikarjeva sestra Bazilija Pregelj v knjigi Moj oče (v kateri je med drugim reproducirana tudi ta slika): »Oče in Marij pa sta, kot da ne vidita in ne slišita, govorila in spajala imena iz slikarstva in literature. Dantejeva Beatrice je prhutala po s terpentinom prepojenem ozračju, Botticelli, Michelangelo pa Cézanne, Modigliani, Picasso so se sprehajali med Brechtom, Dehmlom, preskakovali k Petrarci, Boccacciu in se vračali iz Chagallovih prelivajočih se barv v Cranachove anilinsko čiste, kjer so se zlili v trubarščino. Ni bilo ne prostora ne časa, vse se je stapljalo in družilo tja do naših kmečkih skrinj, slik na steklo in tolminskih in drugih arhajsko večnih pesmi. Z očetom sta bila kot dve čebeli … od cveta do cveta, od kostanja do hoje pa do eksotične aloje … vsega sta se dotikala, dotikala pa tudi drug drugega, spoštljivo, ljubeče.« Slika je nastala v obdobju, ko je Pregelj izoblikoval nov, modernistični likovni izraz; očeta je upodobil ob knjigah in pri tem so mu hrbti knjig služili kot idealna opora za členjenje slike v avtonomne barvne ploskve. Portret zaznamuje globoka intimnost, a obenem prerašča v arhetipsko figuro očaka in modreca. Dane Zajc je o upodobljenčevem pogledu skozi očala napisal: »Tako gleda v nas brez oči s pogledom, ki ve vse o sebi in o nas.« dr. Miklavž Komelj

Avtor: Gorše France
Leto nastanka: 1936

Tehnični opis: Umetni kamen. Značilen kip iz obdobja, ko je umetnik živel in ustvarjal v Ljubljani; France Stele, ki je Goršetov opus razdelil v štiri stopnje, je to stopnjo označil kot »vitalno kreativno, v kateri se izraža Goršetov instinktivno-bivanjski pol«, Ivan Sedej pa je pisal o »umetnikovi ljubljanski zreli fazi, ki je v znamenju čiste forme in polne telesnosti.« V tem obdobju je bila v središču Goršetovega ustvarjalnega zanimanja ženska figura, pri oblikovanju katere so opazni zgledi Aristida Maillola in Jana Štursa. Ta kip je oblikovan tako, da se prečiščenost telesne forme povezuje s koncentracijo izraza, naslov pa nam sugerira, naj figuro vidimo kot poosebitev mladosti, ki ni samo nekaj fizičnega, ampak je evocirana kot duhovna kategorija. dr. Miklavž Komelj