Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Tratnik velja za prvega slovenskega ekspresionista, Ferdo Delak pa je v svoji reviji tank ob njegovi risbi napisal celo, da je bil »prvi slovenski avantgardist«. Ta oznaka je pretirana, vendar pa kaže, kako so v slovenskem prostoru učinkovale njegove ostre, surovo neposredne risbe. Slike, ki jih je po prvi svetovni vojni ustvarjal v oljni tehniki, so milejše, a prav tako polne intenzivnega izraza; slikar je v oljni tehniki posebno rad upodabljal ženske, pri katerih je poudaril intenzivno notranje življenje – odličen primer je ta podoba violinistke, ki pozorno prisluškuje zvoku svojega glasbila. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Krokar za slikarja Jožeta Tisnikarja ni bil le prispodoba smrti, temveč tesen življenjski sopotnik, ki ga je spremljal pri ustvarjanju. Ptice na njegovih slikah pogosto delujejo bolj človeško kot ljudje sami. Velike hipnotične oči so osrednje nosilke čustvenega naboja in odražajo grozo, začudenje ter nemo občutenje grozečega sveta. Predimenzionirani, ostri kljuni delujejo hkrati obrambno in grozeče, kar stopnjuje dramatičnost. Na sliki Trije krokarji iz obdobja njegovega poznega ekspresionizma so tri antropomorfne ptice, ki simbolizirajo večni trikotnik med ljubeznijo, osamljenostjo in smrtjo. Dve sta upodobljeni v tesnem objemu, kar nakazuje bližino, tolažbo, ljubezen ali skupno usodo pred neizbežnim. Tretji krokar ju opazuje z razdalje kot zunanji pričevalec, osamljeni stražar ali simbol samega slikarja, ki je celo življenje opazoval minljivost bivanja.
Tehnični opis: Olje na platno. S fotografijo evidentirana v katalogu Riko Debenjak: Živo verjamem v svetlobo in materijo, Mednarodni grafični center, Ljubljana, 2020 na str. 98.
Med najpomembnejšimi značilnostmi zgodnje umetniške izpovedi Rika Debenjaka je užitek slikanja. Že v njegovih zgodnjih delih se kaže kot občutljiv kolorist, ki je iz impresionistične in postimpresionistične tradicije izoblikoval svoj likovni izraz. Slogi in motivi, ki se jim je spontano in čutno predajal, so med seboj zelo različni. Pri slikanju aktov je kot slikar razsvetljeval notranje prostore z vidnim delom kot projekcijo s svetlobo ožarjenega pogleda, obstoječega le v njegovi duši. Te podobe kot objekt slikarstva prinašajo na dan vse psihične prostore kot izvir resnice, ki pripada le umetniku. Naslikal je kar nekaj avtoportretov, lastnih podob en face, pa tudi pri delu, s pogledom v hrbet in na slikarjev model.