Tematski opis: Karel Dobida je v monografiji Hinko Smrekar opisal odlične risbe z motivi Turkov, ki jih je umetnik v času pred drugo svetovno vojno risal za Srbsko akademijo znanosti.
"Malo pred izbruhom vojne se je Smrekar pogajal z beograjsko Srbsko akademijo znanosti zaradi ilustriranja nekaterih srbskih narodnih pesmi za akademijsko izdanje. Sprva sta mu bili dodeljeni dve pesmi: »Margita devojka« in »Rajko vojvoda«. Ohranjenih je še nekaj teh perorisb, ki so zaradi svoje čistosti, jasne razporeditve in čustvene topline prav posrečena dela. Reproducirane so bile pa šele po koncu vojne."
Tudi za izjemno risbo bojev slovenskih kmetov z otomanskimi vojaki je težko najti bolj primerne besede kot so Dobidine: "Čistost, jasna razporeditev in čustvena toplina".
Na tej dolgi horizontalni podobi so na levem delu kmetje, na desnem pa Turki. Podoba prikazuje prizor iz 15. ali 16. stoletja, ko so bile slovenske in sosednje dežele tarča tako imenovanih turških vpadov. Sedem Slovencev sestavlja šest mož in ena odločna žena. Tudi Turkov je sedem. Šest jih bo gledalec zlahka naštel, eden pa leži na tleh in ga izdajajo le brk, razprt rokav in privihan vrh obuvala. Elegantni ritem podobe in mojstrska izvedba dajeta nasilni podobi nenavadno fineso. Duhovita podrobnost ženske, ki kaže 'figo' poskrbi za dodaten vsebinski kontrapunkt.
Med mnogimi izjemnimi Smrekarjevimi risbami je ta nekaj posebnega, čeprav nadaljuje tradicijo njegove osebne uporniške drže.
Izredno jasna zgradba te dinamične kompozicije prispeva k celotnem vtisu in zelo visoki kvaliteti dela.
Tehnični opis: Orehov les, signiran na podstavku: Fr. Gorše, evidentiran v katalogu Kipar France Gorše: 1897–1986,
Moderna galerija Ljubljana, 1988 pod št. 194.
Tematski opis: Večji del svojega ustvarjalnega življenja je France Gorše preživel v tujini. Njegov opus poleg delovanja v slovenskih krajih zaznamuje tudi ustvarjalnost v Ameriki in Argentini, kjer prevladujejo figuralika, ekspresivni portreti, akti in žanrski motivi. Njegov opus obsega kipe iz žgane gline, rezljanega lesa in bronastih odlitkov, posebej dragocen mu je bil kamen. Religiozna in svetopisemska tematika sta mu bili zelo blizu, a pogoste téme njegovega kiparstva so: poduhovljenost, meditativnost prerokov, križev pot in kipi svetnikov. Žanrske podobe v lesu so bile balzam za njegovo ustvarjalnost.
Tehnični opis: Les, signirano in datirano spodaj.
Kipar Ivan Napotnik je bil eden prvih na Dunaju šolanih slovenskih kiparjev. Študiral je v obdobju izzvenevanja secesije in nastopa novega realizma. Njegova zgodnja dela, nastala okoli leta 1919, še kažejo močne secesijske elemente, zlasti v mehkobi linij in stilizaciji. Bil je vrhunski ustvarjalec male plastike v lesu. Njegov slog pogosto opisujejo kot liričen, muzikalen in poln notranje skladnosti. Namesto eksperimentiranja z abstrakcijo je ostal zvest naravi in figuri, kar ga uvršča v tisti del slovenske moderne, ki je iskala lepoto v neposredni, stvarni obliki. Lesena plastika dečka, ovitega v rjuho ali draperijo, z živaljo ob nogah je značilen intimen motiv, ki poudarja otroško nedolžnost in igrivost. Žival ob nogah je v kiparstvu pogosto simbol domačnosti ali zvestobe.