Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana na zadnji strani: UROŠ WEINBERGER / 2010
Tematski opis: Avtorjevo intimno vizijo prihodnosti zaznamujejo barvni kontrasti in dinamične kompozicije, v katerih prepleta tradicionalne slikarske tehnike s prvinami digitalne podobe. Z uporabo fluorescentnih barv, impasta in lazurnih nanosov ustvarja svetlobne učinke, ki spominjajo na zaslone televizij in računalnikov. Stilizirane kolaže sprva obdela digitalno, nato pa jih z nenehnim prilagajanjem in modifikacijami v tehniki olja prenese na platno. Posveča se ključnim družbenim temam, kot so razmerje med posameznikom in tehnologijo, ekološke krize ter nadzor nad svobodo. Njegova dela pogosto prikazujejo distopične prizore, ki učinkujejo kot apokaliptične napovedi. Z motiviko, kot so droni, digitalni piksli, skafandri, maske, kupole in vesoljska plovila, umetnik raziskuje vlogo tehnologije v sodobnem svetu ter njen vpliv na človeštvo in naravo.
Tehnični opis: Mešana tehnika, signirano in datirano spodaj desno. Odlično delo enega najboljših slovenskih risarjev vseh časov, ki s humornim poudarkom in številnimi duhovitimi detajli prikazuje motiv čarovnic, ki letijo na goro Klek (na jugu Gorskega kotarja nad Ogulinom na Hrvaškem), kjer bodo imele shod. Verjetje, da se v nevihtnih nočeh na vrhu Kleka opolnoči zbirajo čarovnice (ki tja priletijo na metlah), vile in vilenjaki, je zabeležil že polihistor Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, v slovenski poeziji pa ga poznamo iz humorno poantirane epske pesmi, ki jo je v 18. stoletju napisal Valentin Vodnik. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Akril na 3 platnih ločenih s fugo. Avtor utopično projektira osnutke za neobstoječa naročila. "Osnutki za javna naročila" asociirajo na nekdanje in preživete monumentalne podobe slavilnih oblik umetnosti, ki so reprezentirale vsakokratno vladajočo ideologijo (cerkveno ali posvetno), kakršnih nihče ne slika več, saj jih nihče ne naroča. Pomenljivo simbolično poimenovanje cikla za "osnutke" torej meri na "strukturno" nemožnost "izvedbe" javnih del, na vprašanje po neobstoju javnega naročanja, in ne na prehodnost v avtorjevem ustvarjalnem procesu ali pa relativno majhnost formatov.