Gozd (127)

Avtor: Čepin Matej
Leto nastanka: 2022

Tehnični opis: Olje, smola na platno

Avtor: Gegič Mito
Leto nastanka: 2025

Tehnični opis: Akril in maskirni trak na platno

Avtor: Širok Luka
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: Akril na platno

Avtor: Gegič Mito
Leto nastanka: 2014

Tehnični opis: Mito Gegič - L'Etat, c'est moi, 2014, acrylics, duct tape on canvas, 40 x 50 cm

Avtor: Trampuž Nejc
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: digitalni tisk digitalne datoteke TIFF, na nivoju kode združene iz dveh datotek TIFF, podpisan in oštevilčen; EA + 1-33 + digitalna datoteka TIFF

Tematski opis: Datoteka TIFF je nastala v začetni raziskovalni fazi procesa razvijanja magistrskega dela z naslovom Napaka kot transformativna metoda. Za magistrsko delo je Trampuž prejel nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, praktični del pa je prejel še nagrado PS37 v galeriji Simulaker. Trampuž preizprašuje in obrača dojemanje napake; namesto neželenega odklona jo vzame kot orodje, ki ga lahko izkoristimo za odkrivanje novih teritorijev in dosego povsem nepričakovanih ciljev. Napako (odklon iz poti proti zastavljenemu cilju) vzame kot osrednji element metode (postopka za dosego točno določenega cilja). S provociranjem napake znotraj delujočega sistema zagotovi rezultat in obvladuje paradoks, ki nastane pri metodiziranju napake. Osredotoči se na tehnološko napako, glitch, ki nastane ob okvari digitalne slikovne datoteke; pri tem se okvari koda (besedilo), s katero je podoba zapisana. Če v kodo namerno posežemo na način, da del kode ene datoteke nadomestimo s kodo druge datoteke, se skozi napako in glitch zgodi združitev obeh podob, na tem principu pa bazira tudi končni interaktivni in animirani rezultat magistrskega dela. Vsebinsko se delo naslanja na problematiko vpliva tehnologije na družbo in vpliv naše družbe (podrejene konsumerističnemu sistemu, ki stremi k vedno več) na našo okolico in naravo, posledično pa spet nazaj nase. Eno od dveh združenih fotografij (fotografija narave) je avtor posnel sam v svojem fizičnem okolju, drugo pa je zajel v svojem digitalnem habitatu - spletu.

Avtor: Trampuž Nejc
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: digitalni kolaž; digitalni tisk; EA + 1-30

Tematski opis: Izhodišče kolaža so fotografije krajin, živali, predmetov, zgradb ipd., ki jih avtor najde na spletu. Tam izjemno razširjen žanr kičaste krajinske fotografije vzpostavlja kontradikcijo našemu resničnemu odnosu do narave, do katere se nemalokrat vedemo destruktivno in brezbrižno. Na podoben način uničevalno se do omenjenih fotografij vede avtor, ki izrablja procese pretirane, destruktivne računalniške manipulacije in tako iz digitalnih slikovnih datotek izvabi intenzivnejše barve in kompresijske artefakte ter vzpostavi samosvojo estetiko glitcha - napake (glitch je napaka v analognem ali digitalnem elektronskem sistemu, ta se lahko izrazi tudi v vizualnem). Pri delu uporablja tudi posnetke napak, s katerim se srečuje pri svojih dejavnostih. To estetiko glitcha združuje z izvornimi podobami krajine in podobami umetnih vedut, rezultat česar so bolj ali manj kompleksni digitalni kolaži.

Avtor: Piščanec Elda
Leto nastanka: 1939

Tehnični opis: Olje na juto, signirano spodaj levo. Iz zapuščine Elde Piščanec.

Avtor: Koželj Maks
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno.

Avtor: Perko Lojze
Leto nastanka: 1959

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo

Avtor: Perko Lojze
Leto nastanka: 1956

Tehnični opis: Olje na lesonit, signirano in datirano spodaj levo

Avtor: Perko Lojze
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na lesonit, signirano spodaj desno

Avtor: Sirk Albert
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na karton, signirano spodaj desno. Poleg morskih motivov je Sirk slikal naravo in kopenske pokrajine, vendar so ti motivi v njegovem opusu redkejši. Po preselitvi v Slovenijo je začel slikati štajersko pokrajino, kjer je upodabljal gričevja in planote, med izgnanstvom pa motive Zaječarja in okolice v Srbiji. Čeprav gore niso bile njegov osrednji motiv, je v svoje delo vključeval naravne elemente celinskega okolja, ki so se razlikovali od njegovih običajnih obalnih pejsažev. Zimski prizori v njegovem opusu niso prevladujoči, saj je bil znan predvsem kot mojster sončne svetlobe, bleščečih barv in toplega mediteranskega ozračja. Tudi pri slikanju kopenske narave je ohranil svoj postimpresionistični slog.