Vse umetnine (55)

Avtor: Jakac Božidar
Leto nastanka: 1974

Tehnični opis: Pastel, signirano in datirano desno spodaj. Motiv kozolca je bil v opusu Božidarja Jakca pogost in velja za enega njegovih najbolj prepoznavnih krajinskih motivov. Zanj je bil simbol slovenske identitete ter trdoživosti; predstavljal je popoln stik med človeškim delom in naravnim okoljem. Kozolce je upodabljal skozi vse ustvarjalno obdobje, predvsem v grafiki in pastelu, v katerega je lahko ujel mehke, lirične tone svetlobe, ki so se nostalgično igrali na lesenih letvah. Kot kronist svojega časa je želel ohraniti podobo tradicionalne slovenske krajine, ki se je z modernizacijo začela spreminjati. V času nastanka pastela so Dobrunje na vzhodnem robu Ljubljane (Sostro) še močno ohranjale svoj podeželski značaj s številnimi kmetijami in kozolci. Takrat je že živel in delal v Ljubljani, zato je pogosto obiskoval in slikal bližnjo okolico.

Avtor: Krašovec Metka
Leto nastanka: 1989

Tehnični opis: Barvni svinčniki na papir, signirano in datirano desno spodaj. Metka Krašovec je velik del svojega obsežnega in raznolikega opusa podarila Narodni galeriji. Izbor dvesto enainpetdesetih del iz vseh njenih umetniških obdobij predstavlja reprezentativno zbirko. Značilna risba dveh deklet s šopkom nima naslova, a natančno ustreza značilnostim njenih del v 80. letih, ko je v tej maniri ustvarila številne risbe na papirju z barvnimi svinčniki. Ženski figuri se smehljaje zreta v čudež cvetov, v rahli svetlobi se nejasno kaže njun medsebojni odnos, naslikan, kot bi prišla podoba iz umetničinih najintimnejših sanj. Njene figure iz tega časa so pogosto upodobljene v neoklasičnem slogu s čistimi konturami, ki spominjajo na arhaično grško umetnost. Prosojen motiv deklet s cvetjem se vsebinsko uvršča v njeno iskanje ideala lepote in subtilnih čutnih zaznav.

Avtor: Krašovec Metka
Leto nastanka: 1983

Tehnični opis: Sitotisk, E.A., signirano desno spodaj, datirano levo spodaj. Grafika z naslovom Lotus je eno izmed najbolj prepoznavnih del Metke Krašovec iz zgodnjih 80. let. Motiv vključuje figuralne elemente (v centru podobe sta moška in ženska figura) v kombinaciji s cvetom lotosa, kar je značilno za njeno prehodno obdobje, ko so se v njenih delih začele pojavljati mirne, skoraj brezčasne podobe z močnim simbolnim nabojem. Za ta čas so značilne njene upodobitve človeških figur, pogosto v parih ali v družbi živali, ki izražajo globoko erotiko in tišino. Objeta ženska in moški si strastno želita postati lotos iz blatnega močvirja, ki v soju sončnih žarkov razpne svoje čudovito popolne cvetove kot sinonim upanja.

Avtor: Krašovec Metka
Leto nastanka: 1981

Tehnični opis: Sitotisk, EA, signirano spodaj desno in datirano spodaj levo. Grafika Šri tantra je eno izmed ključnih del Metke Krašovec, ki odraža njeno globoko zanimanje za metafiziko, duhovnost in simboliko. Nastala je po njenem zgodnjem tesnobnem in klavstrofobičnem rdečem obdobju, ko se je premaknila k pomirjenim, svetlim in čutnim podobam, ki slavijo bivanje in lepoto. Za delo je značilna metafizična navzočnost, kjer so geometrijski ali figuralni elementi postavljeni v brezčasen prostor. Za dosego harmonije in ravnovesja je raziskovala svetlobo, ki ne prihaja od zunaj, temveč se zdi, kot da seva iz predmeta ali bitja na sliki. Podoba učinkuje kot nekakšen vizualni meditativni pripomoček, kar je tudi namen tradicionalnih tantričnih diagramov.

Avtor: Ciuha Jože
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Akril na pleksi steklo, signirano desno spodaj. Jože Ciuha je z motivi opice z zlatim svetniškim sijem ustvaril enega svojih najbolj prepoznavnih in filozofsko globokih ciklov. Pri iskanju meje med sakralnim in profanim so opice postale njegovi sodobni preroki, ki tiho pričajo o stanju sveta. Predstavljajo bitja, ki so bližje naravi in morda celo modrejša od človeka, izgubljenega v modernem svetu. Slikal jih je kot antropomorfna bitja, ki nam nastavljajo ogledalo. Opičji obrazi na njegovih slikah so pogosto žalostni ali resni, kar poudarja njihovo vlogo opazovalk človeških napak in slabosti. Dramatičen kontrast med temnim ozadjem in zlatim sijem poudarja mističnost podobe, s čimer je dosegel, da figura izstopa iz teme naravnost proti gledalcu.

Avtor: Planinc Štefan
Leto nastanka: 1993

Tehnični opis: Akril na platno, signirano desno spodaj, datirano levo spodaj. Slikarstvo Štefana Planinca temelji na podzavesti, sanjah in fantastiki. Njegova dela so prepoznavna po tem, da realne predmete postavlja v povsem nelogične, sanjske in včasih tesnobne odnose. Čeprav številnih del ni naslovil, naslikane podobe večinoma prikazujejo jasno sporočilo. Dominanten motiv oklepa v ospredju podobe simbolizira zaščito, a tudi ujetost, istočasno slikar z njim sooča preteklost s sodobno mehanizacijo. Dekle na gugalnici predstavlja živost in lahkotnost, ujeto v hladen, tehnološki svet. Vijaki, žice, kovinski predmeti na vrvicah in drugi lebdeči elementi ustvarjajo občutek breztežnosti. Kljub fantastičnim motivom so predmeti na njegovih slikah narisani skoraj hiperrealistično.

Avtor: Palčič Klavdij
Leto nastanka: 1998

Tehnični opis: Olje na platno kaširano na lesonit, signirano in datirano desno na sredini. Slikar Klavdij Palčič je bil po Avgustu Černigoju in Lojzetu Spacalu eden izmed vodilnih slovenskih slikarjev v tržaškem kulturnem okolju. Skozi mitološko poetiko njegovih del se zrcalijo nekatera brezčasna družbena vprašanja, druge podobe pa bolj nagovarjajo sociološki vidik sodobnega časa. Za njegova likovna dela je značilna čustveno podložena in barvno razgibana govorica; v središčni legi njegovih razgibanih slik je največkrat človek. Lebdeče človeško telo v neopredeljenem, skorajda abstraktnem prostoru išče svoj pravi jaz. Abstraktna in figurativna govorica na njegovih slikah tekmuje za prevlado s prekrivanjem osnovnega motiva ter vehementnih potez, poudarjene risbe in močne barve pa namenoma ostaja nedorečene.

Avtor: Napotnik Ivan
Leto nastanka: 1919

Tehnični opis: Les, signirano in datirano spodaj. Kipar Ivan Napotnik je bil eden prvih na Dunaju šolanih slovenskih kiparjev. Študiral je v obdobju izzvenevanja secesije in nastopa novega realizma. Njegova zgodnja dela, nastala okoli leta 1919, še kažejo močne secesijske elemente, zlasti v mehkobi linij in stilizaciji. Bil je vrhunski ustvarjalec male plastike v lesu. Njegov slog pogosto opisujejo kot liričen, muzikalen in poln notranje skladnosti. Namesto eksperimentiranja z abstrakcijo je ostal zvest naravi in figuri, kar ga uvršča v tisti del slovenske moderne, ki je iskala lepoto v neposredni, stvarni obliki. Lesena plastika dečka, ovitega v rjuho ali draperijo, z živaljo ob nogah je značilen intimen motiv, ki poudarja otroško nedolžnost in igrivost. Žival ob nogah je v kiparstvu pogosto simbol domačnosti ali zvestobe.

Avtor: Gorše France
Leto nastanka: 1977

Tehnični opis: Bron, signirano in datirano desno spodaj. Kipar France Gorše je bil eden najpomembnejših slovenskih kiparjev 20. stoletja, znan po svojem edinstvenem pristopu k modeliranju. Njegova bronasta plastika Brez naslova je pomembno delo iz poznejšega obdobja umetnikovega ustvarjanja, ko se je po vrnitvi iz ZDA ustalil v Svečah na Koroškem. Skulptura odstopa od kiparjevega zgodnjega realizma in se približuje ekspresionistični abstrakciji. Telesa so zlita v enotno amorfno maso, kar poudarja kolektivno usodo ali nerazdružljivo trpljenje skupine ljudi. Trpeči obrazi, obrnjeni kvišku, in odprta usta simbolizirajo bivanjsko stisko, upor ali nemi krik. Ta motivika je pogosta v povojnem modernizmu, kjer umetniki skozi deformacijo telesa izražajo notranjo bolečino.

Avtor: Čargo Ivan
Leto nastanka: 1920

Tehnični opis: Bron, signirano in datirano zadaj. Eden ključnih predstavnikov slovenske zgodovinske avantgarde Ivan Čargo je bil slikar, risar, scenograf, ilustrator in karikaturist, njegov kiparski opus pa je bil izjemno majhen in redek. V svojem delu je združeval elemente futurizma, ekspresionizma in kubizma. Z značilnimi upodobitvami delavcev, rudarjev in jetnikov je obravnaval socialne teme. Majhna bronasta figura Mrtvorojeno je eno njegovih redkih ohranjenih kiparskih del (skulpturo hrani tudi Dolenjski muzej Novo mesto) in nakazuje kiparjev premik k težkemu čustvovanju. Skulptura upodablja sedeči ženski akt, ki v svojem krilu drži mrtvo dete. Je redek, verjetno celo edini javno dokumentiran in ohranjen primer njegove male plastike iz zgodnjega obdobja in kot tak predstavlja ključen spomenik slovenske ekspresionistične plastike.

Avtor: Dolinar Lojze
Leto nastanka: 1969

Tehnični opis: Bronast kip, signiran in datiran. Mala intimna plastika Lojzeta Dolinarja, zlasti tista z ženskimi podobami, predstavlja kontrast njegovim monumentalnim spomenikom. V teh delih se kipar odmika od javnega nagovora k bolj osebnemu in stiliziranemu izrazu. Ženski motivi v njegovi mali plastiki se skozi desetletja slogovno spreminjajo. Skulptura prikazuje dve ženski figuri v bronu, kar je značilno za njegov poznejši opus. Delo sodi v umetnikovo pozno obdobje, ko se je njegov slog razvijal od socialističnega realizma k bolj stiliziranim oblikam in intimnejši mali plastiki. Za to fazo sta značilna večja oblikovna sproščenost in odmik od realizma. Figure postajajo bolj sumarične, voluminozne in se približujejo modernistični stilizaciji.

Avtor: Tršar Drago
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Bron. Trije kipi velikosti 198 cm x 45 cm, 200 cm x 32 cm in 198 cm x 66 cm. Drago Tršar je v svojem kiparskem ustvarjanju intenzivno razvijal idejo množice, kar predstavljajo trije visoki bronasti kipi. Kolektivni človek, ki ga poganja skupna volja, se v njegovem kiparstvu zliva v valovanje brezimnih ljudskih množic. Vsebinsko predstavljajo družbeno množico velikih in enako pomembnih malih človeških figur, ki so razporejene višje in nižje, formalno se grobo obdelana in slikovito razgibana, prevotljena celota koničasto dviguje od tal. Njegova dela ne prikazujejo posameznikov, temveč brezimne, a vitalne človeške mase, ki se zlivajo v enovito in valujočo obliko. Zlasti v nemonumentalnih, vitkih kipih izraža človeško vsenavzočnost, ki je organsko povezana z naravo in kozmosom.