Vse umetnine (50)

Avtor: Šubic Mirko
Leto nastanka: 1932

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano levo spodaj. Mirko Šubic je bil slikar in utemeljitelj slovenskega sodobnega restavratorstva. Njegov slikarski opus obsega portrete, krajine, tihožitja in sakralna dela. Slog odlikujejo trdna risba, jasna kompozicija in barvna umirjenost. Slika Slovenka in Hrvat odraža duh časa Kraljevine Jugoslavije in umetnikovo nagnjenost k dokumentiranju ljudske dediščine. Predstavlja portretno zastavljeno kompozicijo z žensko in moško figuro v tradicionalnih oblačilih. Detajli so naslikani zelo natančno, kar kaže na slikarjevo zanimanje za etnografske motive. Prevladujejo zemeljski toni, ki jih dopolnjujejo živahne barve vezenin na oblačilih. Upodobitve v narodnih nošah so bile v tridesetih letih 20. stoletja priljubljena tema, s katero so umetniki poudarjali kulturno identiteto in povezanost narodov znotraj takratne skupne države.

Leto nastanka: 1966

Tehnični opis: Olje na platno. Gre za eno zadnjih umetniških del Slavka Pengova, saj je med ustvarjanjem te večje umetnine leta 1966 umrl. Zadnje platno je po njegovi skici dokončal njegov sin slikar Lado Pengov. 10 platen različnih velikosti. Umetnino bo potrebno očistiti in na določenih mestih restavrirati. Dve platni sta bili obešeni nad vrati in oknom in sta delno načrtovano izrezani. Cikel desetih oljnih slik različnih dimenzij na platnu Zgodovina kulture Slovencev je Slavko Pengov, ki je sicer slovel po freskah, ustvarjal tik pred smrtjo. Tematsko se je alegorično osredotočal na ključne stebre slovenske identitete. Na platnih so med drugim upodobljeni srednjeveški začetki in krščanstvo, reformacija in rojstvo književnosti, razsvetljenstvo, romantika in Prešeren ter umetnost in arhitektura. Zadnja platna (vključno s tistim, ki ga je dokončal njegov sin Lado Pengov, prav tako slikar) prikazujejo prodor v moderni čas, razvoj univerze, gledališča in glasbe. Cel cikel predstavlja eno najbolj ambicioznih in monumentalnih upodobitev slovenske kulturne zgodovine v tehniki oljnega slikarstva.

Avtor: Sirk Albert
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na karton, signirano spodaj desno. Poleg morskih motivov je Sirk slikal naravo in kopenske pokrajine, vendar so ti motivi v njegovem opusu redkejši. Po preselitvi v Slovenijo je začel slikati štajersko pokrajino, kjer je upodabljal gričevja in planote, med izgnanstvom pa motive Zaječarja in okolice v Srbiji. Čeprav gore niso bile njegov osrednji motiv, je v svoje delo vključeval naravne elemente celinskega okolja, ki so se razlikovali od njegovih običajnih obalnih pejsažev. Zimski prizori v njegovem opusu niso prevladujoči, saj je bil znan predvsem kot mojster sončne svetlobe, bleščečih barv in toplega mediteranskega ozračja. Tudi pri slikanju kopenske narave je ohranil svoj postimpresionistični slog.

Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano desno spodaj, poslikan hrbet. Slikar Nande Vidmar je v svojem opusu prešel skozi različna slogovna obdobja, vse od zgodnjega ekspresionizma do pozne abstrakcije. Njegova tehnika slikanja z oljnimi barvami se je spreminjala od gostih pastoznih nanosov v ekspresionistični fazi do bolj gladkih in premišljenih površin v obdobju nove stvarnosti. Zimska pokrajina z reko in gozdom je bila v njegovem opusu pogosta, zlasti v delih, ki so nastajala po njegovem partizanskem obdobju in v zrelih letih. Številna njegova dela so ostala brez naslova, saj se je bolj osredotočal na barvno in kompozicijsko raziskovanje kot na poimenovanje motivov. Slika Brez naslova se po značilnostih in motiviki sklada z umetnikovim poznim, bolj intimističnim slogom krajinarstva, kjer prevladujejo melanholična razpoloženja in poudarjena barvna atmosfera.

Avtor: Pilon Veno
Leto nastanka: 1920

Tehnični opis: Tuš na papir, signirano in datirano levo spodaj. Veno Pilon je bil reden gost kavarn, kjer je skiciral dogajanje v različnih tehnikah. Poleg te risbe obstajata istoimenska slika v olju na platnu iz leta 1926 in risba s kemičnim svinčnikom iz leta 1963. Njegova tehnika s tušem je na tej risbi vse prej kot subtilna perorisba; namesto tankih linij je uporabil široke poteze s tušem na slikarski način, ki poudarja sočnost, težo in ekspresivno moč. Pri tem je mojstrsko izkoristil praznino papirja. Ekspresivne poteze so neposredne in hitre, skoraj kot kroki, a hkrati premišljene. Močne črne lise tuša postavijo figuro v prostor brez potrebe po detajlnem senčenju, kar ustvari dramatičen vizualni učinek ne glede na to, da je glavna figura obrnjena proč od gledalca.

Avtor: Kralj Tone
Leto nastanka: 1930

Tehnični opis: Grafika, signirano in datirano desno spodaj. Litografija Rojstvo, znana tudi pod naslovom Sveta družina, je eno ključnih grafičnih del Toneta Kralja iz njegovega bogato ustvarjalnega obdobja nove stvarnosti in ekspresionizma. Zasnovana je bila kot dostopnejši medij, s katerim je umetnik svoja sporočila približal širšemu krogu ljudi. Sveta družina je upodobljena v notranjščini sobe, saj je biblijske prizore pogosto prenašal v domače, kmečko okolje. Na tleh sobe, na belem platnu (namesto v jaslih), leži novorojeni Kristus. Ob njem kleči Marija, za njo pa stoji Jožef, opirajoč se na palico. Oba imata svetniški sij, kar poudarja sakralno naravo sicer realistično zastavljenega prizora. Podobo odlikujejo čiste močne linije in črno-beli kontrasti, značilni za njegove takratne grafike. Postave so monumentalne in rahlo stilizirane, kar kaže na vplive kiparstva, ki ga je študiral v Pragi.

Avtor: Kralj Tone
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano desno spodaj. Tone Kralj je bil kot ključna osebnost slovenskega ekspresionizma eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, izjemen tudi v evropskem umetnostnem prostoru. Zanj je značilna etična drža z močno izraženim socialnim čutom. Religiozna tematika ga je spremljala celo življenje. Slika Brez naslova, na kateri je upodobljena Marija z otrokom, predstavlja enega njegovih najpogostejših motivov, saj je skozenj izražal tako svetost kot socialno noto materinstva in kmečkega življenja. Na tej podobi je združil religiozno ikonografijo s svojim značilnim ekspresionističnim slogom in prvinami nove stvarnosti. Pri njegovih monumentalnih cerkvenih freskah je svetniški sij pogost; na manjših podobah pa je motiv avreole kot simbolne, nadnaravne svetlobe, iz katere izstopa milina Marijinega obraza, redkejši.

Avtor: Jakopič Rihard
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Črna kreda na papir, signirano spodaj na sredini. Slikar Rihard Jakopič je risbo pogosto uporabljal kot pripravljalno študijo za svoje kasnejše barvite oljne slike, saj mu je omogočala hitro beleženje gibov in značaja upodobljenca. Leta 1926 je prejel monumentalno javno naročilo – poslikavo oboka v stanovanjskem kompleksu Meksika na Njegoševi cesti v Ljubljani. Študija z naslovom Delavec (znana tudi kot Delavec s palico v rokah) je bila verjetno ena od številnih pripravljalnih risb za segment, imenovan Gradnja. Risba z ogljem na rjavem papirju je deloma osenčena, kar poudarja plastičnost telesa. Moška figura v energični pozi v rokah drži palico, kar nakazuje na fizično pripravljenost ali delovni proces. Pri alegorični podobi delovnega procesa figure v ekspresivnih pozah simbolizirajo fizični napor in ustvarjalno moč. Projekt je zanj pomenil vrnitev k študiju človeške figure.

Avtor: Jakopič Rihard
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Za pozno fazo slikarja Riharda Jakopiča, ki se je začela po prvi svetovni vojni in trajala do njegove smrti, sta značilna intimizem in barvni ekspresionizem, saj je barva postala glavno sredstvo za izražanje umetnikovega notranjega duhovnega stanja in čustev, ne več le za posnemanje svetlobe v naravi. Ni slikal predmetov, ampak vizijo. Na sliki Teloh so detajli cvetnih listov teloha le nakazani s hitrim energičnim nanosom, saj je poudarek na barvnem ritmu celote. Barve so postale izjemno goste, pastozne in materialne. Nanašal jih je v debelih slojih, včasih neposredno iz tube ali s širokimi čopiči in lopatkami. Zaradi valujoče nemirnih potez, ki ustvarjajo občutek vrenja, in zaradi večkratnega prekrivanja in praskanja barvnih plasti se zdi, da svetloba ne prihaja od zunaj, temveč da barve same žarijo iz globine platna.

Avtor: Sternen Matej
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Dr. Fran Windischer (1877–1955) je bil pomemben gospodarstvenik, mecen in eden ključnih soustanoviteljev Narodne galerije leta 1918. Deloval je kot predsednik društva Narodna galerija in pomembno prispeval k razvoju in utemeljitvi Narodne galerije. S fotografijo evidentirana v katalogu Matej Sternen: 1870–1949, Narodna galerija, Ljubljana, 2022 pod št. 69 in št. S191. Portret dr. Frana Windischerja, ki ga je v tehniki olje na platnu ustvaril Matej Sternen, je reprezentativen primer slovenske portretne umetnosti prve polovice 20. stoletja. Slika združuje slikarjevo tehnično mojstrstvo z močnim dokumentarnim pomenom, saj upodablja enega najpomembnejših slovenskih mecenov in soustanoviteljev Narodne galerije. Opazni so elementi akademskega realizma, ki mu je slikar ostal zvest zaradi svoje dunajske izobrazbe, hkrati pa sta vključeni impresionistična barvitost in sproščena poteza čopiča, značilna za njegovo kasnejše obdobje. Gosti pastozni nanosi barve dajejo površini platna teksturo in dinamiko. Namesto čustvenega vživljanja se je pri stvarnem opazovanju modela osredotočal na optične učinke in natančen prikaz figure. Dr. Windischer je prikazan dostojanstveno, kar odraža njegov družbeni status.

Avtor: Debenjak Riko
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno. S fotografijo evidentirana v katalogu Riko Debenjak: Živo verjamem v svetlobo in materijo, Mednarodni grafični center, Ljubljana, 2020 na str. 98. Med najpomembnejšimi značilnostmi zgodnje umetniške izpovedi Rika Debenjaka je užitek slikanja. Že v njegovih zgodnjih delih se kaže kot občutljiv kolorist, ki je iz impresionistične in postimpresionistične tradicije izoblikoval svoj likovni izraz. Slogi in motivi, ki se jim je spontano in čutno predajal, so med seboj zelo različni. Pri slikanju aktov je kot slikar razsvetljeval notranje prostore z vidnim delom kot projekcijo s svetlobo ožarjenega pogleda, obstoječega le v njegovi duši. Te podobe kot objekt slikarstva prinašajo na dan vse psihične prostore kot izvir resnice, ki pripada le umetniku. Naslikal je kar nekaj avtoportretov, lastnih podob en face, pa tudi pri delu, s pogledom v hrbet in na slikarjev model.

Avtor: Kregar Stane
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno in na okvirju zadaj. Figuralni opus Staneta Kregarja odlikuje sposobnost, da skozi barvne harmonije in premišljeno kompozicijo upodobi notranjo energijo narave in ljudi. Za posvetne figuralne podobe je značilno nenehno raziskovanje in prehajanje med različnimi modernističnimi slogi, pri čemer je v ospredju vedno ostal človek in njegova duhovnost. V nadrealističnem in poetično-realističnem obdobju v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja so pogosti mitološki in literarni liki, lirično upodobljeni skozi osebno, sanjsko in domišljijsko optiko. Barve so zamolklo tople. Barvni realizem in prehod v abstrakcijo konec 40. in na začetku 50. let sta značilna za slikanje žanrskih prizorov iz življenja ljudi, dela na polju in krajine. V realističnih motivih je ohranil močan lirični pridih. Barva je postajala glavni nosilec razpoloženja. Slika Obiranje češenj slogovno spada v ta čas.