Vse umetnine (5610)

Avtor: Tisnikar Jože
Leto nastanka: 1986

Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj. Opus slikarja Jožeta Tisnikarja je bil zgrajen okoli istega spoznanja resnice, da je minljivost namenjena vsem ljudem. Osrednje sporočilo slike Avtoportret s krokarjem je globoka eksistencialna refleksija o neločljivi povezavi med življenjem, smrtjo in umetniškim ustvarjanjem. S tem avtoportretom, ko se je njegova motivika po upokojitvi v prosekturi že prevesila v bolj meditativno fazo, izpoveduje svojo lastno umetniško identiteto. Bela barva oblačila spominja na njegovo dolgoletno delo obdukcijskega pomočnika. Profil z enim samim, nesorazmerno velikim očesom simbolizira vlogo zrelega opazovalca, ki skozi umetnost ne gleda le zunanjega sveta, ampak zre naravnost v človeško dušo, smrt in onostranstvo. Krokar na podobi deluje kot mistični spremljevalec, varuh prehoda med življenjem in smrtjo ter prinašalec modrosti, ki slikarju v njegovi ustvarjalni samoti ponuja tiho družbo.

Avtor: Piščanec Elda
Leto nastanka: 1928

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno

Avtor: Tisnikar Jože
Leto nastanka: 1994

Tehnični opis: Jajčna tempera na les, signirana in datirana na sprednji stranici desno spodaj: Tisnikar / 94, signirana na obeh stranskih stranicah desno spodaj: TJ

Tematski opis: Dela iz najustvarjalnejšega obdobja Jožeta Tisnikarja niso več le mračne in tesnobne, do kraja brezupne slike hladnih barv ter okorelih likov na obronkih življenja z začetka njegove umetniške poti. Barve so postale bolj občutljive in mehke, čeprav je do konca ohranjal isto paleto zelenomodrih in sepija barv z drobnimi poudarki, ki so njegovim slikam dajale samosvoj ritem in pomen. Njegove kompozicije so se po desetletjih ustvarjanja zmehčale − kot tudi njegov pogled na svet in bivanje v njem, kar sporočata tudi drug proti drugemu obrnjena krokarja, ki ne glede na slikovni nosilec podobe izražata zaupljivost. Ali prav zato.

Avtor: Mihelič France
Leto nastanka: 1975

Tehnični opis: Akril na platno, signirano spodaj desno ter signirano in datirano na zadnji strani

Avtor: Krašovec Metka
Leto nastanka: 2000

Tehnični opis: Akril na platno, signirano spodaj levo.

Avtor: Birolla Gvidon
Leto nastanka: 1949

Tehnični opis: Olje na platno, signirano (Birolla) in datirano (1949) spodaj desno.

Avtor: Mihelič France
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno

Avtor: Tratnik Fran
Leto nastanka: 1920

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Tratnik velja za prvega slovenskega ekspresionista, Ferdo Delak pa je v svoji reviji tank ob njegovi risbi napisal celo, da je bil »prvi slovenski avantgardist«. Ta oznaka je pretirana, vendar pa kaže, kako so v slovenskem prostoru učinkovale njegove ostre, surovo neposredne risbe. Slike, ki jih je po prvi svetovni vojni ustvarjal v oljni tehniki, so milejše, a prav tako polne intenzivnega izraza; slikar je v oljni tehniki posebno rad upodabljal ženske, pri katerih je poudaril intenzivno notranje življenje – odličen primer je ta podoba violinistke, ki pozorno prisluškuje zvoku svojega glasbila. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Boljka Janez
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Bron, signiran

Avtor: Slak Đoka Jože
Leto nastanka: 1981

Tehnični opis: Akril na les. Signirano spredaj na sredini. Objavljena v katalogu.

Avtor: Ciuha Jože
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Akril na pleksi steklo, signirano.

Avtor: Smrekar Hinko
Leto nastanka: 1907

Tehnični opis: Mešana tehnika, signirano in datirano spodaj desno. Odlično delo enega najboljših slovenskih risarjev vseh časov, ki s humornim poudarkom in številnimi duhovitimi detajli prikazuje motiv čarovnic, ki letijo na goro Klek (na jugu Gorskega kotarja nad Ogulinom na Hrvaškem), kjer bodo imele shod. Verjetje, da se v nevihtnih nočeh na vrhu Kleka opolnoči zbirajo čarovnice (ki tja priletijo na metlah), vile in vilenjaki, je zabeležil že polihistor Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, v slovenski poeziji pa ga poznamo iz humorno poantirane epske pesmi, ki jo je v 18. stoletju napisal Valentin Vodnik. dr. Miklavž Komelj