Tehnični opis: Olje na karton. Signirano desno spodaj. Ivan Grohar se je najprej na prelomu med devetnajstim in dvajsetim stoletjem za nekaj let uveljavljal kot cerkveni slikar, ki je dobival najpomembnejša cerkvena naročila, saj je med drugim naslikal eno od oltarnih slik v romarski cerkvi na Brezjah. Okoli leta 1900 lahko datiramo ta osnutek za večjo sliko oziroma poslikavo, ki kaže vse odlike njegovega zgodnjega sloga. Kompozicija se navezuje na postbaročno tradicijo, barvna svežina pa daje slutiti njegovo poznejšo slikarsko pot. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano levo spodaj. Ekspresivno in dramatično naslikan intimistični interier, v katerem glasba ni samo ikonografski motiv, ampak nekaj, kar se povezuje z umetnikovim najglobljim slikarskim hotenjem; svoj slikarski način je sam primerjal z načinom obstajanja glasbe: »Ta način izražanja bi se dal primerjati v muziki s kombiniranjem raznih glasov in zvokov. Seveda gre pri vsem tem eksperimentiranju za to, da se sklada z notranjimi doživljaji. Če se sklada, potem je slika dovršena.« Jakopič je variante tega motiva slikal vrsto let. Varianta, ki je nastala istega leta kot ta slika, vendar nekoliko prej, je v stalni zbirki ljubljanske Narodne galerije. V primerjavi s sliko iz Narodne galerije je ta slika bolj dramatična. dr. Miklavž Komelj
Tematski opis: Slikarka Metka Krašovec na svojih slikah ni prikazovala le sveta, kakršen je, temveč je v svoje domišljijske podobe pretanjeno vizionarsko umeščala svoj intimen odnos do bivanja. Potrebovala je veliko samote, še posebej, kadar je slikala podobe, v katerih je navidezno navzoča hipnost − zaustavljen trenutek, kjer nič ne razpada in drsi, ampak se podreja popolni estetski avtonomnosti. Naslikala je skrivnosten labirint, poetično oazo, ki lebdi. Ne kot prostor, ki bi se ga gledalec zaradi vzvišene odmaknjenosti bal, ampak o katerem sanja. Kot o podobi večnosti, kjer umirjena svetloba lega na poti, ki skrivnostno vodijo v neznano.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Matija Jama je v tridesetih letih minulega stoletja odkril Belo krajino kot svojo veliko inspiracijo; v prvinskosti tamkajšnjega življenja je našel inspiracijo za nekaj svojih najbolj reprezentativnih slik. Ta podoba belokranjske deklice v značilni beli belokranjski noši, katere belina je od žarenja sonca postala polna bogato niansiranega barvnega žarenja, je zlita z zelenjem v podobo mladosti in žarenjem življenjske energije, obenem pa je psihološko pretanjen portret. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno. Sproščeno naslikana figura rdečelase dame, najverjetneje iz tridesetih let dvajsetega stoletja, je ena od številnih variacij slikarjevega upodabljanja ženske figure, ki je bila njegova temeljna slikarska obsesija. Sternen je bil izrazito urban umetnik in take so ženske na njegovih podobah. Bolj kot njihova psihologija je umetnika zanimala njihova telesna pojavnost s senzualnostjo in energijo, ki sta na tej sliki izraženi predvsem v slikarski potezi. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, bandera, zavedeno v: Anica CEVC, Valentin Metzinger: Življenje in delo baročnega slikarja: 1699 - 1759 (Narodna galerija, 21. december 2000 - 1. april 2001), Ljubljana 2020, št. 327.
Tehnični opis: Olje na platno, bandera, zavedeno v: Anica CEVC, Valentin Metzinger: Življenje in delo baročnega slikarja: 1699 - 1759 (Narodna galerija, 21. december 2000 - 1. april 2001), Ljubljana 2020, št. 327.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Olje na platno, signirano spodaj levo. Oljna umetnina avtorja, ki ga poznamo predvsem kot genialnega risarja. Smrekar je motiv kače s krono na glavi, kakršno poznamo iz starodavnega ljudskega izročila, umestil v grajske ruševine na izredno domiseln način. Slika učinkuje pravljično in magično. O kači z zlato krono na glavi govori več slovenskih legend, povezanih s slovenskimi gradovi. Tako naj bi se na Lipniškem gradu pri Radovljici spremenila v kačo z zlato krono na glavi grofica, ki je z zastrupljenim jabolkom zastrupila svojega moža, taka kača pa naj bi se plazila tudi po Pustem gradu in čakala svojega princa. dr. Miklavž Komelj