Tematski opis: Serija Narava je doslej Preglov najobsežnejši cikel. Z vnaprej pripravljenimi likovnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja "abstraktne" barvne kompozicije, ki gledalcu nudijo možnost neposrednega vživetja, a ga obenem postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu.
Tematski opis: Serija Narava je doslej Preglov najobsežnejši cikel. Z vnaprej pripravljenimi likovnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja "abstraktne" barvne kompozicije, ki gledalcu nudijo možnost neposrednega vživetja, a ga obenem postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu.
Tematski opis: Serija Narava je doslej Preglov najobsežnejši cikel. Z vnaprej pripravljenimi likovnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja "abstraktne" barvne kompozicije, ki gledalcu nudijo možnost neposrednega vživetja, a ga obenem postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu.
Tematski opis: Serija Narava je doslej Preglov najobsežnejši cikel. Z vnaprej pripravljenimi likovnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja "abstraktne" barvne kompozicije, ki gledalcu nudijo možnost neposrednega vživetja, a ga obenem postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu.
Tematski opis: Serija Narava je doslej Preglov najobsežnejši cikel. Z vnaprej pripravljenimi likovnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja "abstraktne" barvne kompozicije, ki gledalcu nudijo možnost neposrednega vživetja, a ga obenem postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu.
Tematski opis: Serija Narava je doslej Preglov najobsežnejši cikel. Z vnaprej pripravljenimi likovnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja "abstraktne" barvne kompozicije, ki gledalcu nudijo možnost neposrednega vživetja, a ga obenem postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu.
Tehnični opis: Pastel na karton. Pastel na karton. Portret sester, ki ju je slikarka na ljubljanskih Fužinah priložnostno poučevala v slikanju, je njeno najbolj reprezentativno delo v pastelni tehniki, ki ji je omogočila poseben svetlobni učinek. Umetnica je dvojni portret oblikovala v salonski lepotnosti, obenem pa mu je dala psihološko intenzivnost, ki se osredotoča na razmerje med portretirankama. O tem, da je to svoje delo zelo cenila, priča podatek, da ga je verjetno uvrstila že na svojo razstavo na Dunaju leta 1888, zagotovo pa na svojo razstavo v Ljubljani leta 1889; takrat je ljubljanski časnik Laibacher Zeitung poročal, da je bilo prav to delo posebej všeč občinstvu. Ta dvojni portret je bil razstavljen tudi na obeh njenih retrospektivnih razstavah v ljubljanski Moderni galeriji v letih 1979 in 2018–19. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na karton, s fotografijo evidentirana v katalogu Moč pogledov. Portretno
slikarstvo Ivana Groharja, Loški muzej Škofja Loka, 2011 pod št. 26.
Tematski opis: Za Ivana Groharja je značilen impresionističen pogled na slovensko pokrajino, odeto v lirično razpoloženje. Zaradi teh njegovih del je javnost v poetu slovenske krajine in kmečkega življenja prepoznavala mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemala kot podobe domovine. Kot kmečki sin je bil edini izmed slovenskih impresionistov, ki je bil popolnoma odvisen od slikarskega ustvarjanja, zato je med njegovo zapuščino tudi vrsta portretov, nastalih po naročilu. Med njegovimi manj značilnimi deli je tudi lastna podoba, na kateri kljub bolezni in bližajoči se smrti dominira samozavesten pogled skoraj štiridesetletnega umetnika.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo. Zavedena v katalogu: Gojmir Anton Kos: 1896 - 1970: Retrospektiva, [december] 1992 - [januar] 1993, Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana 1992, str. 167 in 168.
Tehnični opis: Olje na karton. Signirano desno spodaj. Ivan Grohar se je najprej na prelomu med devetnajstim in dvajsetim stoletjem za nekaj let uveljavljal kot cerkveni slikar, ki je dobival najpomembnejša cerkvena naročila, saj je med drugim naslikal eno od oltarnih slik v romarski cerkvi na Brezjah. Okoli leta 1900 lahko datiramo ta osnutek za večjo sliko oziroma poslikavo, ki kaže vse odlike njegovega zgodnjega sloga. Kompozicija se navezuje na postbaročno tradicijo, barvna svežina pa daje slutiti njegovo poznejšo slikarsko pot. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano levo spodaj. Ekspresivno in dramatično naslikan intimistični interier, v katerem glasba ni samo ikonografski motiv, ampak nekaj, kar se povezuje z umetnikovim najglobljim slikarskim hotenjem; svoj slikarski način je sam primerjal z načinom obstajanja glasbe: »Ta način izražanja bi se dal primerjati v muziki s kombiniranjem raznih glasov in zvokov. Seveda gre pri vsem tem eksperimentiranju za to, da se sklada z notranjimi doživljaji. Če se sklada, potem je slika dovršena.« Jakopič je variante tega motiva slikal vrsto let. Varianta, ki je nastala istega leta kot ta slika, vendar nekoliko prej, je v stalni zbirki ljubljanske Narodne galerije. V primerjavi s sliko iz Narodne galerije je ta slika bolj dramatična. dr. Miklavž Komelj