Tehnični opis: Olje na platnu, pastozno, strukturirana površina.
Tematski opis: Slika je iz cikla GUGU GAGA. Gre za cikel slik, prvič predstavljen v Likovnem Salonu Celje, kjer se avtor izvorih kreativnosti, iskrenosti, obenem pa umeščenosti slike v sodobno družbeno okolje. Iz delov slik svojih malih otrok je izdelal kolaže, ki so mu potem služili kot osnova za velike oljne slike. Na pogost očitek sodobnemu in modernemu slikarstvu - Tudi moj otrok bi znal to naslikat! - se je odločil, da bo za osnovne gradnike svojih slik izbral prav to: dele slik svojih otrok. Končna kompozicija, izbire barv in natančna odslikava pa sta seveda avtorjevo delo.
Tehnični opis: Olje in emajl na platno.
Slogovno so slike Ulle Žibert mešanica sodobnega realizma, ilustracije in konceptualne umetnosti. Podobe na slikah postavlja v nenavadne, skorajnadrealistične kontekste. Sence uporablja kot orodje ponovnega opredeljevanja in preoblikovanja obstoječe vsebine. Čeprav predmet naslika realistično, je njegova senca lahko drugačne oblike ali prikazuje povsem drug predmet. S tem ustvarja konflikt med tistim, kar gledalec vidi, in tistim, kar podzavestno dojema. Skozi tako manipulacijo sence umetnica odpira resne družbene teme. Slika Najbolj nenavaden pogovor je eno njenih vidnejših del, ki združuje elemente realizma, pop arta in abstrakcije.
Tematski opis: Dela Ulle Žibert se ukvarjajo z ustvarjanjem neskladij skozi ponovitve. Motivika vsakdanjega je nekaj, kar umetnica v svoji praksi pogosto tematizira, saj ta pojem razume kot inherentno povezanega z vprašanji sodobne družbe. Pri slikarski seriji To ni/To je naslikane popačene in spremenjene odsebne sence predmetov ali subjektov povzročajo neke vrste konflikt med videnim in prvotno ovrednotenim. Skozi ponovitev podobe, ki je pravzaprav njena senca, se skozi predrugačenje le-te ustvarja praznina. Vzpostavlja se vmesni prostor, ki omogoča in ustvarja nove kontekste. Umetnica nove pomenske iztočnice odpira z likovnimi prijemi, predvsem s postavitvijo in predrugačenjem sence, ki jo jemlje kot orodje, s katerim ustvarja alternativno informacijo o tem, kaj gledamo. Ulla Žibert spretno aktivira in poveže različne pristope na slikarskem nosilcu. Njena dela so tako na zagonetnem presečišču, kjer se srečajo likovnost, konceptualni pristop in bogat nabor ikonografije ter referenc.
Teme, ki obravnavajo in preizprašujejo delovanje družbe, njene vzorce, navade in vsebine z vidika družbeno-ekoloških-ekonomskih okoliščin je osrednje vodilo, ki uokvirja in povezuje nastala dela. V najnovejših delih raziskuje možnosti uporabe besed. Zanima jo preplet podobe in jezika s katerimi poskuša ustvarjati dvojnost in v tekst vnašati subtilne spremembe, ki subvertirajo-redefinirajo pomen in razkrivajo drugost, tvorijo obrat ali pa nepričakovano. Besede in jezik poskuša obravnavati kot konturo z možnostjo sproščanja in konstruiranja novih pomenov.
Slogovno so slike Ulle Žibert mešanica sodobnega realizma, ilustracije in konceptualne umetnosti. Podobe na slikah postavlja v nenavadne, skorajnadrealistične kontekste. Sence uporablja kot orodje ponovnega opredeljevanja in preoblikovanja obstoječe vsebine. Čeprav predmet naslika realistično, je njegova senca lahko drugačne oblike ali prikazuje povsem drug predmet. S tem ustvarja konflikt med tistim, kar gledalec vidi, in tistim, kar podzavestno doje
Tematski opis: Cikel: Nedeljski akvareli
Dve leti je Pregl živel v Bruslju. Takrat prvič v svoji »profesionalni slikarski karieri« ni imel statusa samozaposlenega v kulturi, ampak je bil »partner diplomata«, saj je spremljal partnerico, ki je bila zaposlena v Bruslju. V tem času je torej, kot amater, slikal akvarele z »nedeljsko« vsebino: pokrajine, spomeniki … Nanje je polagal napise, ki bi bili kar se da nepolitični.