Tehnični opis: Pastel na karton, signirano spodaj levo. Dvoboj jezdeca in zmaja poznamo iz upodobitev svetega Jurija, Maksim Gaspari pa je v skladu s svojim hotenjem, da bi na vseh svojih podobah prikazoval slovenstvo z njegovimi folklornimi atributi, na konju upodobil moškega v slovenski narodni noši. Ta Gasparijev pastel v njegovem opusu izstopa v tem, da je domačijskost povezal s heroičnim motivom, ki obenem učinkuje arhetipsko. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Akril na platno, signirana na podokvirju: Bard Iucundus
Tematski opis: V svojem kratkem, a intenzivnem ustvarjalnem obdobju je bil Bard Iucundus samosvoj umetnik. Še pred vstopom na akademsko pot je kot član Skupine 441 sooblikoval znameniti manifest baročnega surrealizma in sodeloval pri ustanovitvi Literarnega gledališča Pupilija Ferkeverk, saj se je ukvarjal tudi s scenografijo. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja ga je zanimala tudi simbolna arhetipskost, osnovana na filozofskem sistemu kabale. Ko je raziskoval zgodovino umetnosti, so ga − prav v kontekstu religije in izvora krščanstva − zanimale podobe neba, nastale v več svetlejših nebesno modrih in temnejših različicah.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Skozi podobe ptic je slikar Jože Tisnikar portretiral lastne strahove, osamljenost, sočutje in minljivost. Zanj so lahko pokrajina in ptice zrcalo človeške duše, ki se zaveda svoje majhnosti pod večnim kozmičnim svodom. Podoba smrti zanj ni tabu, ampak neizprosno dejstvo narave. Slika Mrtvi vran nosi globoko eksistencialno sporočilo. Mrtva vrana z zaprtimi očmi in togimi kremplji predstavlja konec življenjskega cikla. Živa ptica s povešenimi očmi nad mrličem vnaša v motiv čustveno dimenzijo, kar pomeni, da bolečina ob izgubi in proces žalovanja nista domena le človeka, ampak univerzalna vez med živimi bitji. Gora, ki vznikne iz praznine v ozadju, simbolizira večnost, onstranstvo ali mejo med življenjem in smrtjo. Praznina poudarja osamljenost bivanja, gora pa stabilnost tistega, kar ostane. Slika sporoča, da je odhod del naravnega reda.