Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo. Ta slika ima poseben pomen zaradi motivike. Nastala je namreč leta 1945, verjetno tik po koncu ali morda tik pred koncem druge svetovne vojne. Gaspari je krščanski motiv Pietà (Marija z mrtvim Jezusom v naročju) transformiral tako, da je v Marijino naročje – oziroma v naročje matere, katere glavo obseva svetniški nimb – položil mrtvega vojaka. Videti je, da je slikar vojaka namenoma upodobil tako, da glede na uniformo ne moremo identificirati njegove pripadnosti. Tako je nastala univerzalna podoba, ki jo lahko razumemo kot podobo, posvečeno vsem žrtvam vojne, morda tudi povojnih pobojev. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Patinirani mavec, signirano spodaj na podstavku. Ta glava je vse, kar je ostalo od celopostavnega kipa Matije Gubca, ki ga je Lojze Dolinar ustvaril 1913; celota je fotografsko dokumentirana, v Slovenskem ilustrovanem tedniku pa je ob nastanku neznani poročevalec med drugim napisal: »Mladi umetnik je izločil vse zunanjosti, tako npr. razbeljeni prestol, krono itd. – ki jih, navadno, ni mogoče upodobiti s kiparskimi sredstvi. Edino spone na kraljevih rokah pričajo, da je prikovan na prestol strašnega poveličanja. Zgolj v postavi Gubca, v igri njegovega obraza in mišic na njegovem telesu je hotel izraziti njegovo muko in njega nestrti uporni ponos …« Kipar se je navdihnil pri pesmi Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca, v kateri je grozljiva usmrtitev voditelja slovensko-hrvaškega kmečkega upora prikazana kot njegovo poveličanje. To je bila prva Dolinarjeva realizacija herojske figure. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Mešana tehnika na platno, signirana in datirana na zadnji strani: Oman 92
Tematski opis: S prehajanjem od čiste abstrakcije do uporabe znakov je Valentin Oman v zgodnjih devetdesetih letih inteligentno in vznemirjeno hkrati ustvaril svojo čustveno različico modernizma. V iskanju pogleda z druge strani je mojster eksistencialno zaznamovanega slikarstva s sencami in s prazninami, ustvarjenimi kriki presekanih tišin, našel likovno rešitev za piedestal minljivosti. Tako zaustavljen, iz časa izločen trenutek je nato prekril s silovitostjo in neprikrito čutnostjo likovnega posega, ki poudarjeno razkriva odsotnost kot občutek nelagodja in tesnobe − kar je mogoče prav s spreminjanjem in prekrivanjem figur.