Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Skozi podobe ptic je slikar Jože Tisnikar portretiral lastne strahove, osamljenost, sočutje in minljivost. Zanj so lahko pokrajina in ptice zrcalo človeške duše, ki se zaveda svoje majhnosti pod večnim kozmičnim svodom. Podoba smrti zanj ni tabu, ampak neizprosno dejstvo narave. Slika Mrtvi vran nosi globoko eksistencialno sporočilo. Mrtva vrana z zaprtimi očmi in togimi kremplji predstavlja konec življenjskega cikla. Živa ptica s povešenimi očmi nad mrličem vnaša v motiv čustveno dimenzijo, kar pomeni, da bolečina ob izgubi in proces žalovanja nista domena le človeka, ampak univerzalna vez med živimi bitji. Gora, ki vznikne iz praznine v ozadju, simbolizira večnost, onstranstvo ali mejo med življenjem in smrtjo. Praznina poudarja osamljenost bivanja, gora pa stabilnost tistega, kar ostane. Slika sporoča, da je odhod del naravnega reda.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Opus slikarja Jožeta Tisnikarja je bil zgrajen okoli istega spoznanja resnice, da je minljivost namenjena vsem ljudem. Osrednje sporočilo slike Avtoportret s krokarjem je globoka eksistencialna refleksija o neločljivi povezavi med življenjem, smrtjo in umetniškim ustvarjanjem. S tem avtoportretom, ko se je njegova motivika po upokojitvi v prosekturi že prevesila v bolj meditativno fazo, izpoveduje svojo lastno umetniško identiteto. Bela barva oblačila spominja na njegovo dolgoletno delo obdukcijskega pomočnika. Profil z enim samim, nesorazmerno velikim očesom simbolizira vlogo zrelega opazovalca, ki skozi umetnost ne gleda le zunanjega sveta, ampak zre naravnost v človeško dušo, smrt in onostranstvo. Krokar na podobi deluje kot mistični spremljevalec, varuh prehoda med življenjem in smrtjo ter prinašalec modrosti, ki slikarju v njegovi ustvarjalni samoti ponuja tiho družbo.
Tehnični opis: Jajčna tempera na les, signirana in datirana na sprednji stranici desno spodaj: Tisnikar / 94, signirana na obeh stranskih stranicah desno spodaj: TJ
Tematski opis: Dela iz najustvarjalnejšega obdobja Jožeta Tisnikarja niso več le mračne in tesnobne, do kraja brezupne slike hladnih barv ter okorelih likov na obronkih življenja z začetka njegove umetniške poti. Barve so postale bolj občutljive in mehke, čeprav je do konca ohranjal isto paleto zelenomodrih in sepija barv z drobnimi poudarki, ki so njegovim slikam dajale samosvoj ritem in pomen. Njegove kompozicije so se po desetletjih ustvarjanja zmehčale − kot tudi njegov pogled na svet in bivanje v njem, kar sporočata tudi drug proti drugemu obrnjena krokarja, ki ne glede na slikovni nosilec podobe izražata zaupljivost. Ali prav zato.