Tehnični opis: Pastel na karton, signirano in datirano desno spodaj.
Božidar Jakac je bil zelo navezan na Kostanjevico na Krki, zato je ta motiv v njegovem opusu pogost. Samostanska cerkev in kompleks cistercijanskega samostana nista bila le vizualni navdih, temveč sta z njegovo pomočjo postala osrednji kulturni spomenik regije. Bil je eden prvih, ki je opozoril na propadanje nekdanjega samostana in cerkve. Njegova likovna dela so služila kot dokumentacija in spodbuda za kasnejšo temeljito obnovo. Kostanjeviško cerkev in samostan je slikal v različnih obdobjih, tehnikah in letnih časih. Njegov priljubljeni motiv cerkve, ki je bila skozi stoletja večkrat preoblikovana – od gotskih začetkov do današnjega baročnega pročelja – odraža duh kraja (genius loci). Cerkev mu je predstavljala stičišče arhitekturne dediščine in narave Dolenjske. Danes po njem poimenovana Galerija Božidar Jakac domuje prav v tem prenovljenem kompleksu.
Tehnični opis: Pastel, signirano in datirano desno spodaj.
Motiv kozolca je bil v opusu Božidarja Jakca pogost in velja za enega njegovih najbolj prepoznavnih krajinskih motivov. Zanj je bil simbol slovenske identitete ter trdoživosti; predstavljal je popoln stik med človeškim delom in naravnim okoljem. Kozolce je upodabljal skozi vse ustvarjalno obdobje, predvsem v grafiki in pastelu, v katerega je lahko ujel mehke, lirične tone svetlobe, ki so se nostalgično igrali na lesenih letvah. Kot kronist svojega časa je želel ohraniti podobo tradicionalne slovenske krajine, ki se je z modernizacijo začela spreminjati. V času nastanka pastela so Dobrunje na vzhodnem robu Ljubljane (Sostro) še močno ohranjale svoj podeželski značaj s številnimi kmetijami in kozolci. Takrat je že živel in delal v Ljubljani, zato je pogosto obiskoval in slikal bližnjo okolico.
Tehnični opis: Pastel na papir, signirano in datirano desno spodaj.
Božidar Jakac je bil mojster nočnih razpoloženj liričnega, otožnega značaja, ki jih je skozi celotno ustvarjalno pot raziskoval tako v pastelu kot v grafiki (litografiji, jedkanici, suhi igli). Njegov odnos do svetlobe v temi je pogosto mističen in poln globokih senc. V poznejšem obdobju se je osredotočal na idilične, pomirjujoče motive Dolenjske. Številni njegovi pasteli upodabljajo mrak, mesečino na vodi ali osamljene hiše v večerni svetlobi. V tem času sta slogovno značilni liričnost in uporaba mehkih barvnih prehodov, s katerima je mojstrsko ujel vzdušje miru in tišine v dolenjski ali širši slovenski pokrajini. Pastel Tišina sodi v žanr narave oziroma krajinarstva in predstavlja njegovo zrelo obdobje, ko se je po vojnih letih in profesuri na ljubljanski akademiji ponovno intenzivno posvečal intimnim motivom narave.
Tehnični opis: Pastel na karton, signirano in datirano desno spodaj.
Pastel Somrak je tipičen primer liričnega krajinarstva Božidarja Jakca, ki velja za enega največjih mojstrov te tehnike na Slovenskem. Za pastel se je navdušil že leta 1917 med prvo svetovno vojno, ko se je zdravil v Opavi na Češkem. Omenjena tehnika je postala njegov poglaviten izrazni medij, s katerim je najbolj subtilno ujel razpoloženja slovenske pokrajine, predvsem rodne Dolenjske. Za to obdobje njegovega ustvarjanja je značilen prehod od zgodnjega ekspresionizma k bolj realistični interpretaciji svetlobnih učinkov in atmosfere. Delo prikazuje naravo v prehodnem času dneva. Osrednji motivi so drevje, sončni zahod in mrak, kar ustvarja melanholično in poetično vzdušje. Pastel mu je omogočal mehkobo in hitro beleženje barvnih nians neba ob mraku.