Tematski opis: Pri ustvarjanju sledim preobrazbam svojega bitja in svoji zmožnosti biti odprta do tega, kar me neskončno presega, a ves čas vodi. Ker to prenašam v podobe, ki jih nosijo kipi, s figuralnim ciklom ves čas zarisujem pot preobrazbe iz enega stanja v drugo. Zarisujem prehode, »vmesnost«, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo, in nečesa, kar šele bo. Vsi sklopi kipov (Drevesa, Gnezda, Gomolji, Seme, Sončnice) so zaustavljeni v prehajanju. Istočasno, ko nekaj umira, se nekaj rojeva. So na vmesnem stanju Življenja in Smrti, prehoda iz znanega v neznano.
Tehnični opis: Barvana žgana glina + pozlata z zlatimi lističi, signirano in datirano na spodnji strani skulpture, signirano in datirano tudi spodaj na podstavku.
Tehnični opis: Bron. Trije kipi velikosti 198 cm x 45 cm, 200 cm x 32 cm in 198 cm x 66 cm.
Drago Tršar je v svojem kiparskem ustvarjanju intenzivno razvijal idejo množice, kar predstavljajo trije visoki bronasti kipi. Kolektivni človek, ki ga poganja skupna volja, se v njegovem kiparstvu zliva v valovanje brezimnih ljudskih množic. Vsebinsko predstavljajo družbeno množico velikih in enako pomembnih malih človeških figur, ki so razporejene višje in nižje, formalno se grobo obdelana in slikovito razgibana, prevotljena celota koničasto dviguje od tal. Njegova dela ne prikazujejo posameznikov, temveč brezimne, a vitalne človeške mase, ki se zlivajo v enovito in valujočo obliko. Zlasti v nemonumentalnih, vitkih kipih izraža človeško vsenavzočnost, ki je organsko povezana z naravo in kozmosom.
Tehnični opis: Bron. Zdenko Kalin se je upodabljanju otrok posvečal že pred drugo svetovno vojno; njegova najbolj znana upodobitev subtilne otroške figure je kip Pastirček iz leta 1941, ki ga ima RTV Slovenija za svoj emblem. Otroške igre so Kalinov najbolj emblematičen kiparski cikel. Kipar ga je začel ustvarjati v petdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je v slovenski umetnosti končal poskus socialističnega realizma in je postalo zelo pomembno intimistično občutje, ki se je skladalo s Kalinovim dojemanjem sveta. V Otroških igrah je kipar raziskoval odnos med nežno oblikovanimi figurami in prostorom, ki ga te figure odkrivajo. Na kipu Otroške igre VI, ki je nastal okrog leta 1960, je otrok upodobljen skupaj s starši, ki so stilizirani tako, da je v njih velika podobnost s figurami otrok. Obstaja variacija istega motiva, ki je naslovljena Otroške igre VI/1. dr. Miklavž Komelj