Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo.
Po letu 1918 je slikar Rihard Jakopič svojo lirično impresionistično tehniko nadgradil z izrazitejšimi barvami in ekspresivno potezo. V teh delih je pogosto uporabljal tri glavne tone: modro, rumeno-oranžno in zeleno, pri čemer močne barve in zabrisane ploskve mejijo na abstrakcijo. Slika Brez naslova spominja na njegove študije reke Save pri Tacnu ali motive z ljubljanskega Barja. V njegovem poznem obdobju je postala barva pomembnejša od motiva. Nanašal jo je v debelih slojih; poteze čopiča so vidne, sunkovite in polne energije, kar podobi doda reliefno teksturo. Ni več uporabljal le naravnih tonov, ampak močnejše, nasičene kontraste, oblike pa so izgubile jasne robove in postale barvne ploskve. Namesto natančnega posnemanja narave je slikal svoje notranje doživljanje in svetlobo, ki prihaja iz same barve. Gledalec motiv bolj sluti kot vidi.
Tematski opis: Prizor mame, ki z eno roko drži otroka, medtem, ko z drugo roko drži telefon. Morda fotografira sončni zahod, val pred seboj, morda sebe ali telefon uporablja celo za kaj drugega? Kaj opazuje in razmišlja otrok je prikrito. Oba stojita v plitvini morja. Na vrhu slike je viden visoki val, ki se približuje obali.
Tematski opis: Prizor gruče ljudi, ki stojijo ob morju na obali. V rokah jih večina drži telefon. Njihov pogled je usmerjen v ekrane na telefonih. Na desnem spodnjem kotu dela je upodobljen portret osebe, ki ima pogled uperjen navzgor. V desnem zgornjem kotu je prizor figure iz profila, ki nepremično zre predse.