Tehnični opis: Les, signirano in datirano spodaj na podstavku. Značilna Napotnikova mala plastika iz obdobja, ko je v relativni izolaciji živel in ustvarjal v Šoštanju. Tudi v tem kipu pride do izraza umetnikov značilni način oblikovanja lesa, v katerem je dosegel posebno mojstrstvo, pri tem pa je izhajal iz oblik debel in vej, ki so ostale prepoznavne v figurah. Zanimivo je, da je antičnega boga z značilnimi atributi, klobukom s krili in kaducejem – upodobil kot otroka, putta. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Bron. Zdenko Kalin se je upodabljanju otrok posvečal že pred drugo svetovno vojno; njegova najbolj znana upodobitev subtilne otroške figure je kip Pastirček iz leta 1941, ki ga ima RTV Slovenija za svoj emblem. Otroške igre so Kalinov najbolj emblematičen kiparski cikel. Kipar ga je začel ustvarjati v petdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je v slovenski umetnosti končal poskus socialističnega realizma in je postalo zelo pomembno intimistično občutje, ki se je skladalo s Kalinovim dojemanjem sveta. V Otroških igrah je kipar raziskoval odnos med nežno oblikovanimi figurami in prostorom, ki ga te figure odkrivajo. Na kipu Otroške igre VI, ki je nastal okrog leta 1960, je otrok upodobljen skupaj s starši, ki so stilizirani tako, da je v njih velika podobnost s figurami otrok. Obstaja variacija istega motiva, ki je naslovljena Otroške igre VI/1. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Mešana tehnika, signirano in datirano spodaj desno. Odlično delo enega najboljših slovenskih risarjev vseh časov, ki s humornim poudarkom in številnimi duhovitimi detajli prikazuje motiv čarovnic, ki letijo na goro Klek (na jugu Gorskega kotarja nad Ogulinom na Hrvaškem), kjer bodo imele shod. Verjetje, da se v nevihtnih nočeh na vrhu Kleka opolnoči zbirajo čarovnice (ki tja priletijo na metlah), vile in vilenjaki, je zabeležil že polihistor Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, v slovenski poeziji pa ga poznamo iz humorno poantirane epske pesmi, ki jo je v 18. stoletju napisal Valentin Vodnik. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana desno spodaj: Šantel 37
Tematski opis: Vsak umetnik je neponovljiv, nekateri darovi pa se prenašajo iz roda v rod: slikarska družina Šantel je dala štiri umetnike, od katerih je najbolj znan prav Saša Šantel. Bil je pobudnik kluba Vesna, njen prvi predsednik in pionir grafičnega oblikovanja ter moderne slovenske grafike. Večinoma se je − pod vplivom dunajske secesije − ukvarjal z glasbo, risanjem, ilustriranjem, s knjižno opremo, karikaturo in slikanjem z oljnimi barvami. Njegovo ustvarjanje je realistično s pridihom secesijske ornamentike, v njegovih prizorih pa poleg portretov prevladujejo ulične vedute, kmečki ali meščanski motivi in idilične krajine.
Tehnični opis: Pastel na papir, signirano in datirano spodaj desno. Objavljeno v katalogu: Ekpresionizem in nova stvarnost na slovenskem; Moderna galerija 1986