Moški (314)

Avtor: Frelih Črtomir
Leto nastanka: 1990

Tehnični opis: Grafika, E. A., signirano spodaj desno

Avtor: Gaspari Maksim
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Pastel na karton

Avtor: Tisnikar Jože
Leto nastanka: 1973

Tehnični opis: Oglje, Signirano in datirano zadaj.

Avtor: Iucundus Bard
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Tuš, signirano desno spodaj. List je na levi strani delno raztrgan.

Avtor: Iucundus Bard
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Tuš, signirano desno spodaj. List je na desni strani delno raztrgan in ima madeže.

Avtor: Iucundus Bard
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Tuš, signirano desno spodaj. List je na levi strani na sredini delno raztrgan.

Avtor: Pregl Arjan
Leto nastanka: 2023

Tehnični opis: Olje na platno

Tematski opis: Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.

Avtor: Gegič Mito
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: Akril in maskirni trak na platno

Avtor: Grohar Ivan
Leto nastanka: 1905 - 1906

Tehnični opis: Olje na karton, s fotografijo evidentirana v katalogu Moč pogledov. Portretno slikarstvo Ivana Groharja, Loški muzej Škofja Loka, 2011 pod št. 26.

Tematski opis: Za Ivana Groharja je značilen impresionističen pogled na slovensko pokrajino, odeto v lirično razpoloženje. Zaradi teh njegovih del je javnost v poetu slovenske krajine in kmečkega življenja prepoznavala mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemala kot podobe domovine. Kot kmečki sin je bil edini izmed slovenskih impresionistov, ki je bil popolnoma odvisen od slikarskega ustvarjanja, zato je med njegovo zapuščino tudi vrsta portretov, nastalih po naročilu. Med njegovimi manj značilnimi deli je tudi lastna podoba, na kateri kljub bolezni in bližajoči se smrti dominira samozavesten pogled skoraj štiridesetletnega umetnika.

Avtor: Napotnik Ivan
Leto nastanka: 1934

Tehnični opis: Les, signirano in datirano spodaj na podstavku. Značilna Napotnikova mala plastika iz obdobja, ko je v relativni izolaciji živel in ustvarjal v Šoštanju. Tudi v tem kipu pride do izraza umetnikov značilni način oblikovanja lesa, v katerem je dosegel posebno mojstrstvo, pri tem pa je izhajal iz oblik debel in vej, ki so ostale prepoznavne v figurah. Zanimivo je, da je antičnega boga z značilnimi atributi, klobukom s krili in kaducejem – upodobil kot otroka, putta. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Kalin Zdenko
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Bron. Zdenko Kalin se je upodabljanju otrok posvečal že pred drugo svetovno vojno; njegova najbolj znana upodobitev subtilne otroške figure je kip Pastirček iz leta 1941, ki ga ima RTV Slovenija za svoj emblem. Otroške igre so Kalinov najbolj emblematičen kiparski cikel. Kipar ga je začel ustvarjati v petdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je v slovenski umetnosti končal poskus socialističnega realizma in je postalo zelo pomembno intimistično občutje, ki se je skladalo s Kalinovim dojemanjem sveta. V Otroških igrah je kipar raziskoval odnos med nežno oblikovanimi figurami in prostorom, ki ga te figure odkrivajo. Na kipu Otroške igre VI, ki je nastal okrog leta 1960, je otrok upodobljen skupaj s starši, ki so stilizirani tako, da je v njih velika podobnost s figurami otrok. Obstaja variacija istega motiva, ki je naslovljena Otroške igre VI/1. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Smrekar Hinko
Leto nastanka: 1907

Tehnični opis: Mešana tehnika, signirano in datirano spodaj desno. Odlično delo enega najboljših slovenskih risarjev vseh časov, ki s humornim poudarkom in številnimi duhovitimi detajli prikazuje motiv čarovnic, ki letijo na goro Klek (na jugu Gorskega kotarja nad Ogulinom na Hrvaškem), kjer bodo imele shod. Verjetje, da se v nevihtnih nočeh na vrhu Kleka opolnoči zbirajo čarovnice (ki tja priletijo na metlah), vile in vilenjaki, je zabeležil že polihistor Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, v slovenski poeziji pa ga poznamo iz humorno poantirane epske pesmi, ki jo je v 18. stoletju napisal Valentin Vodnik. dr. Miklavž Komelj