Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana desno spodaj: Šantel 37
Tematski opis: Vsak umetnik je neponovljiv, nekateri darovi pa se prenašajo iz roda v rod: slikarska družina Šantel je dala štiri umetnike, od katerih je najbolj znan prav Saša Šantel. Bil je pobudnik kluba Vesna, njen prvi predsednik in pionir grafičnega oblikovanja ter moderne slovenske grafike. Večinoma se je − pod vplivom dunajske secesije − ukvarjal z glasbo, risanjem, ilustriranjem, s knjižno opremo, karikaturo in slikanjem z oljnimi barvami. Njegovo ustvarjanje je realistično s pridihom secesijske ornamentike, v njegovih prizorih pa poleg portretov prevladujejo ulične vedute, kmečki ali meščanski motivi in idilične krajine.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano levo spodaj.
Čeprav je Jože Tisnikar najbolj prepoznaven po motivih iz prosekture in simbolih smrti, se je v svojem opusu pogosto loteval prelomnih življenjskih postaj, kamor sodita poroka in rojstvo. Slika Poroka je izjemno močno delo, ki vključuje nevesto, ženina in duhovnikov obred. Verjetno spada v čas slikarjevega formiranja pod mentorstvom slikarja Karla Pečka med letoma 1954 in 1964. V njegovem opusu obstaja več del na to tematiko. Ena izmed bolj znanih slik z naslovom Poroka je iz leta 1970, iz istega leta sta tudi lavirani risbi Poroka I in Poroka. Tudi pri upodabljanju porok na njegovih slikah ni prikazano veselje v klasičnem pomenu, največkrat odražajo notranjo stisko, osamljenost in tragičnost, njihovi bledi obrazi pa brišejo mejo med življenjem in smrtjo.
Tehnični opis: Pastel na papir, signirano in datirano spodaj desno. Objavljeno v katalogu: Ekpresionizem in nova stvarnost na slovenskem; Moderna galerija 1986
Tehnični opis: Akril na 3 platnih ločenih s fugo. Avtor utopično projektira osnutke za neobstoječa naročila. "Osnutki za javna naročila" asociirajo na nekdanje in preživete monumentalne podobe slavilnih oblik umetnosti, ki so reprezentirale vsakokratno vladajočo ideologijo (cerkveno ali posvetno), kakršnih nihče ne slika več, saj jih nihče ne naroča. Pomenljivo simbolično poimenovanje cikla za "osnutke" torej meri na "strukturno" nemožnost "izvedbe" javnih del, na vprašanje po neobstoju javnega naročanja, in ne na prehodnost v avtorjevem ustvarjalnem procesu ali pa relativno majhnost formatov.