Tehnični opis: Original jedkanica, E. A., signirano in datirano spodaj desno
Tematski opis: Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.
Tehnični opis: Original jedkanica, E. A., signirano in datirano spodaj desno
Tematski opis: Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno. To je ena od reprezentativnih slik umetnikovega tretjega ustvarjalnega obdobja, ki jih je slikar imenoval slikanice; v njih je v vizualne okvire, ki se zgledujejo po pop artu (lahko prepoznamo vpliv Joeja Tillsona), naselil raznovrsten vizualni material iz različnih časov, ki povezuje individualno in kolektivno, saj sega od osebnega imaginarija preko medijskega sveta do zgodovine umetnosti (na tej sliki lahko na primer desno spodaj prepoznamo citat Rembrandtove Danaje iz leningrajskega Eremitaža). Sopostavitev raznorodnih fragmentov učinkuje kot montaža in vzpostavlja sliko kot vizualno enigmo. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Pastel na karton, signirano spodaj levo. Dvoboj jezdeca in zmaja poznamo iz upodobitev svetega Jurija, Maksim Gaspari pa je v skladu s svojim hotenjem, da bi na vseh svojih podobah prikazoval slovenstvo z njegovimi folklornimi atributi, na konju upodobil moškega v slovenski narodni noši. Ta Gasparijev pastel v njegovem opusu izstopa v tem, da je domačijskost povezal s heroičnim motivom, ki obenem učinkuje arhetipsko. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo. Ta slika ima poseben pomen zaradi motivike. Nastala je namreč leta 1945, verjetno tik po koncu ali morda tik pred koncem druge svetovne vojne. Gaspari je krščanski motiv Pietà (Marija z mrtvim Jezusom v naročju) transformiral tako, da je v Marijino naročje – oziroma v naročje matere, katere glavo obseva svetniški nimb – položil mrtvega vojaka. Videti je, da je slikar vojaka namenoma upodobil tako, da glede na uniformo ne moremo identificirati njegove pripadnosti. Tako je nastala univerzalna podoba, ki jo lahko razumemo kot podobo, posvečeno vsem žrtvam vojne, morda tudi povojnih pobojev. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Patinirani mavec, signirano spodaj na podstavku. Ta glava je vse, kar je ostalo od celopostavnega kipa Matije Gubca, ki ga je Lojze Dolinar ustvaril 1913; celota je fotografsko dokumentirana, v Slovenskem ilustrovanem tedniku pa je ob nastanku neznani poročevalec med drugim napisal: »Mladi umetnik je izločil vse zunanjosti, tako npr. razbeljeni prestol, krono itd. – ki jih, navadno, ni mogoče upodobiti s kiparskimi sredstvi. Edino spone na kraljevih rokah pričajo, da je prikovan na prestol strašnega poveličanja. Zgolj v postavi Gubca, v igri njegovega obraza in mišic na njegovem telesu je hotel izraziti njegovo muko in njega nestrti uporni ponos …« Kipar se je navdihnil pri pesmi Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca, v kateri je grozljiva usmrtitev voditelja slovensko-hrvaškega kmečkega upora prikazana kot njegovo poveličanje. To je bila prva Dolinarjeva realizacija herojske figure. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirana levo spodaj: M. Sedej
Tematski opis: Znani svet najbližjih − družine, prijateljev, kopalk, ribičev in cirkuških akrobatov − je edini resnično doživet svet Maksima Sedeja, ki je izoblikoval svoj izvirni slog: magični in barvni realizem. Kljub skrajno zreducirani motiviki je na svojih platnih upodabljal širok razpon človeških občutij. Prav v tem se razodeva preobrazba, ki jo je doživljal v objemu težke stvarnosti. Ob prehodu iz stvarnega bivanja v času, ki je brezčutno trgal človeka v vse smeri, se je umaknil v svoj notranji svet. V kasnejšem obdobju je poenostavil obrise figur in predmetov, pri čemer izpovednosti in žive barvitosti ni bistveno spremenil.