Tehnični opis: Akril na platno. Ubuntu izhaja iz afriške filozofije »jaz sem, ker smo mi«, delo pa ta pomen prenaša v sodobni čas digitalne povezanosti. Telefon kot podaljšek človeka postane simbol skupnosti, komunikacije in hkrati osamljenosti znotraj kolektivne mreže. Slika odpira vprašanje, kako danes obstajamo drug skozi drugega — preko ekranov, podob in neprekinjene povezanosti.
Temeljne lastnosti slikarja Luke Široka so odprtost, širina in popolna ustvarjalna svoboda. Njegov eklekticizem je zavestna odločitev pri številnih delih, pri čemer pa nikoli ne špekulira. Zavestno deluje iz sebe, dovoli si, da ga pritegujejo različne umetniške smeri, na katerih gradi lastno prepoznavnost. Vselej izhaja le iz lastne vizije umetnosti, kjer je njegova pripoved nezavezana kakršnimkoli
-izmom, kakršnimkoli klasificiranim smerem, stilom ali slogom. Pri zamisli za sliko Ubuntu je sledil afriški filozofiji »jaz sem, ker smo mi«, vendar je svoje vizualno sporočilo – telefon v roki temnopolte ženske v afriški vasi – prenesel v sodobni čas digitalne povezanosti.
Tehnični opis: Pastel, signirano in datirano desno spodaj.
Motiv kozolca je bil v opusu Božidarja Jakca pogost in velja za enega njegovih najbolj prepoznavnih krajinskih motivov. Zanj je bil simbol slovenske identitete ter trdoživosti; predstavljal je popoln stik med človeškim delom in naravnim okoljem. Kozolce je upodabljal skozi vse ustvarjalno obdobje, predvsem v grafiki in pastelu, v katerega je lahko ujel mehke, lirične tone svetlobe, ki so se nostalgično igrali na lesenih letvah. Kot kronist svojega časa je želel ohraniti podobo tradicionalne slovenske krajine, ki se je z modernizacijo začela spreminjati. V času nastanka pastela so Dobrunje na vzhodnem robu Ljubljane (Sostro) še močno ohranjale svoj podeželski značaj s številnimi kmetijami in kozolci. Takrat je že živel in delal v Ljubljani, zato je pogosto obiskoval in slikal bližnjo okolico.