Avtor: Spacal Jože
Leto nastanka: 1980

Tehnični opis: Sitotisk, E.A., signirano in datirano spodaj.

Avtor: Šubic Ive
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Linorez, signirano spodaj

Avtor: Šubic Ive
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Linorez, signirano spodaj desno

Avtor: Šubic Ive
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Linorez, signirano spodaj desno

Avtor: Perko Lojze
Leto nastanka: 1980

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano desno spodaj

Avtor: Ostali avtorji
Leto nastanka: 2026

Tehnični opis: Katalog, Pomladna dražba galerije SLOART, 6. junij 2026;

Avtor: Krašovec Metka
Leto nastanka: 1981

Tehnični opis: Sitotisk, EA, signirano spodaj desno in datirano spodaj levo. Grafika Šri tantra je eno izmed ključnih del Metke Krašovec, ki odraža njeno globoko zanimanje za metafiziko, duhovnost in simboliko. Nastala je po njenem zgodnjem tesnobnem in klavstrofobičnem rdečem obdobju, ko se je premaknila k pomirjenim, svetlim in čutnim podobam, ki slavijo bivanje in lepoto. Za delo je značilna metafizična navzočnost, kjer so geometrijski ali figuralni elementi postavljeni v brezčasen prostor. Za dosego harmonije in ravnovesja je raziskovala svetlobo, ki ne prihaja od zunaj, temveč se zdi, kot da seva iz predmeta ali bitja na sliki. Podoba učinkuje kot nekakšen vizualni meditativni pripomoček, kar je tudi namen tradicionalnih tantričnih diagramov.

Avtor: Kregar Stane
Leto nastanka: 1955

Tehnični opis: Mešana tehnika na papir, signirano in datirano spodaj desno. Prelom Staneta Kregarja v abstrakcijo okoli leta 1953 je bil eden najpomembnejših trenutkov v zgodovini slovenske vizualne umetnosti, saj je pomenil odmik od takrat zapovedanega socialističnega realizma. Po obisku Pariza v začetku 50. let minulega stoletja je pod vplivom francoskega slikarstva začel realistične podobe razbijati na barvne ploskve, ki so le še v obrisih nakazovale resničnost. Na podobah ni več teras ali figur, temveč le še barvni ritmi in geometrijske ali lirične oblike s poudarki na čistih barvnih ploskvah ter kompoziciji. Ko je ustvaril prvo abstraktno sliko, se mu je zdelo, da je dosegel luč svobode in da šele zdaj lahko zadiha s polnimi pljuči. Predmetnost je iz njegovih slik zlagoma izginjala.

Avtor: Jakopič Rihard
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Za pozno fazo slikarja Riharda Jakopiča, ki se je začela po prvi svetovni vojni in trajala do njegove smrti, sta značilna intimizem in barvni ekspresionizem, saj je barva postala glavno sredstvo za izražanje umetnikovega notranjega duhovnega stanja in čustev, ne več le za posnemanje svetlobe v naravi. Ni slikal predmetov, ampak vizijo. Na sliki Teloh so detajli cvetnih listov teloha le nakazani s hitrim energičnim nanosom, saj je poudarek na barvnem ritmu celote. Barve so postale izjemno goste, pastozne in materialne. Nanašal jih je v debelih slojih, včasih neposredno iz tube ali s širokimi čopiči in lopatkami. Zaradi valujoče nemirnih potez, ki ustvarjajo občutek vrenja, in zaradi večkratnega prekrivanja in praskanja barvnih plasti se zdi, da svetloba ne prihaja od zunaj, temveč da barve same žarijo iz globine platna.

Avtor: Jakopič Rihard
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Po letu 1918 je slikar Rihard Jakopič svojo lirično impresionistično tehniko nadgradil z izrazitejšimi barvami in ekspresivno potezo. V teh delih je pogosto uporabljal tri glavne tone: modro, rumeno-oranžno in zeleno, pri čemer močne barve in zabrisane ploskve mejijo na abstrakcijo. Slika Brez naslova spominja na njegove študije reke Save pri Tacnu ali motive z ljubljanskega Barja. V njegovem poznem obdobju je postala barva pomembnejša od motiva. Nanašal jo je v debelih slojih; poteze čopiča so vidne, sunkovite in polne energije, kar podobi doda reliefno teksturo. Ni več uporabljal le naravnih tonov, ampak močnejše, nasičene kontraste, oblike pa so izgubile jasne robove in postale barvne ploskve. Namesto natančnega posnemanja narave je slikal svoje notranje doživljanje in svetlobo, ki prihaja iz same barve. Gledalec motiv bolj sluti kot vidi.

Avtor: Tisnikar Jože
Leto nastanka: 1986

Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj. Skozi podobe ptic je slikar Jože Tisnikar portretiral lastne strahove, osamljenost, sočutje in minljivost. Zanj so lahko pokrajina in ptice zrcalo človeške duše, ki se zaveda svoje majhnosti pod večnim kozmičnim svodom. Podoba smrti zanj ni tabu, ampak neizprosno dejstvo narave. Slika Mrtvi vran nosi globoko eksistencialno sporočilo. Mrtva vrana z zaprtimi očmi in togimi kremplji predstavlja konec življenjskega cikla. Živa ptica s povešenimi očmi nad mrličem vnaša v motiv čustveno dimenzijo, kar pomeni, da bolečina ob izgubi in proces žalovanja nista domena le človeka, ampak univerzalna vez med živimi bitji. Gora, ki vznikne iz praznine v ozadju, simbolizira večnost, onstranstvo ali mejo med življenjem in smrtjo. Praznina poudarja osamljenost bivanja, gora pa stabilnost tistega, kar ostane. Slika sporoča, da je odhod del naravnega reda.

Avtor: Gorše France
Leto nastanka: 1977

Tehnični opis: Bron, signirano in datirano desno spodaj. Kipar France Gorše je bil eden najpomembnejših slovenskih kiparjev 20. stoletja, znan po svojem edinstvenem pristopu k modeliranju. Njegova bronasta plastika Brez naslova je pomembno delo iz poznejšega obdobja umetnikovega ustvarjanja, ko se je po vrnitvi iz ZDA ustalil v Svečah na Koroškem. Skulptura odstopa od kiparjevega zgodnjega realizma in se približuje ekspresionistični abstrakciji. Telesa so zlita v enotno amorfno maso, kar poudarja kolektivno usodo ali nerazdružljivo trpljenje skupine ljudi. Trpeči obrazi, obrnjeni kvišku, in odprta usta simbolizirajo bivanjsko stisko, upor ali nemi krik. Ta motivika je pogosta v povojnem modernizmu, kjer umetniki skozi deformacijo telesa izražajo notranjo bolečino.