Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tehnični opis: digitalni kolaž v svetlobni škatli, EA + 1-5
Tematski opis: Izhodišče projekta Select > Edit > Transform so fotografije krajin, najdenih na spletu. Tam izjemno razširjen žanr kičaste krajinske fotografije vzpostavlja kontradikcijo našemu resničnemu odnosu do narave, do katere se nemalokrat vedemo destruktivno in brezbrižno.
Na podoben način uničevalno se do omenjenih fotografij vede avtor, ki izrablja procese pretirane, destruktivne računalniške manipulacije in tako iz digitalnih slikovnih datotek izvabi intenzivnejše barve in kompresijske artefakte ter vzpostavi samosvojo estetiko glitcha - napake (glitch je napaka v analognem ali digitalnem elektronskem sistemu, ta se lahko izrazi tudi v vizualnem). Pri delu uporablja tudi posnetke napak, s katerim se srečuje pri svojih dejavnostih. To estetiko glitcha združuje z izvornimi podobami krajine in podobami umetnih vedut, rezultat česar so bolj ali manj kompleksni digitalni kolaži.
Tematski opis: Iz delov slik svojih malih otrok je izdelal kolaže, ki so mu potem služili kot osnova za velike oljne slike.
Slika je iz cikla GUGU GAGA. Gre za cikel slik, prvič predstavljen v Likovnem Salonu Celje, kjer se avtor izvorih kreativnosti, iskrenosti, obenem pa umeščenosti slike v sodobno družbeno okolje. Na pogost očitek sodobnemu in modernemu slikarstvu - Tudi moj otrok bi znal to naslikat! - se je odločil, da bo za osnovne gradnike svojih slik izbral prav to: dele slik svojih otrok. Končna kompozicija, izbire barv in natančna odslikava pa sta seveda avtorjevo delo.
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tehnični opis: Olje in emajl na platno.
Slogovno so slike Ulle Žibert mešanica sodobnega realizma, ilustracije in konceptualne umetnosti. Podobe na slikah postavlja v nenavadne, skorajnadrealistične kontekste. Sence uporablja kot orodje ponovnega opredeljevanja in preoblikovanja obstoječe vsebine. Čeprav predmet naslika realistično, je njegova senca lahko drugačne oblike ali prikazuje povsem drug predmet. S tem ustvarja konflikt med tistim, kar gledalec vidi, in tistim, kar podzavestno dojema. Skozi tako manipulacijo sence umetnica odpira resne družbene teme. Slika Najbolj nenavaden pogovor je eno njenih vidnejših del, ki združuje elemente realizma, pop arta in abstrakcije.
Tematski opis: Dela Ulle Žibert se ukvarjajo z ustvarjanjem neskladij skozi ponovitve. Motivika vsakdanjega je nekaj, kar umetnica v svoji praksi pogosto tematizira, saj ta pojem razume kot inherentno povezanega z vprašanji sodobne družbe. Pri slikarski seriji To ni/To je naslikane popačene in spremenjene odsebne sence predmetov ali subjektov povzročajo neke vrste konflikt med videnim in prvotno ovrednotenim. Skozi ponovitev podobe, ki je pravzaprav njena senca, se skozi predrugačenje le-te ustvarja praznina. Vzpostavlja se vmesni prostor, ki omogoča in ustvarja nove kontekste. Umetnica nove pomenske iztočnice odpira z likovnimi prijemi, predvsem s postavitvijo in predrugačenjem sence, ki jo jemlje kot orodje, s katerim ustvarja alternativno informacijo o tem, kaj gledamo. Ulla Žibert spretno aktivira in poveže različne pristope na slikarskem nosilcu. Njena dela so tako na zagonetnem presečišču, kjer se srečajo likovnost, konceptualni pristop in bogat nabor ikonografije ter referenc.
Teme, ki obravnavajo in preizprašujejo delovanje družbe, njene vzorce, navade in vsebine z vidika družbeno-ekoloških-ekonomskih okoliščin je osrednje vodilo, ki uokvirja in povezuje nastala dela. V najnovejših delih raziskuje možnosti uporabe besed. Zanima jo preplet podobe in jezika s katerimi poskuša ustvarjati dvojnost in v tekst vnašati subtilne spremembe, ki subvertirajo-redefinirajo pomen in razkrivajo drugost, tvorijo obrat ali pa nepričakovano. Besede in jezik poskuša obravnavati kot konturo z možnostjo sproščanja in konstruiranja novih pomenov.
Slogovno so slike Ulle Žibert mešanica sodobnega realizma, ilustracije in konceptualne umetnosti. Podobe na slikah postavlja v nenavadne, skorajnadrealistične kontekste. Sence uporablja kot orodje ponovnega opredeljevanja in preoblikovanja obstoječe vsebine. Čeprav predmet naslika realistično, je njegova senca lahko drugačne oblike ali prikazuje povsem drug predmet. S tem ustvarja konflikt med tistim, kar gledalec vidi, in tistim, kar podzavestno doje