Tematski opis: V Ogroženih vrstah nam Pregl ponudi prav to: eno ob drugo na platno nalaga podobe živali in rastlin, ki jim grozi izumrtje. Našel jih je na internetu, jih v kompozicijo sestavil na popolnoma nerealističen način, pri tem sledil zgolj slikarskim zakonitostim in jih nato ročno odslikal na platno.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Matija Jama je v tridesetih letih minulega stoletja odkril Belo krajino kot svojo veliko inspiracijo; v prvinskosti tamkajšnjega življenja je našel inspiracijo za nekaj svojih najbolj reprezentativnih slik. Ta podoba belokranjske deklice v značilni beli belokranjski noši, katere belina je od žarenja sonca postala polna bogato niansiranega barvnega žarenja, je zlita z zelenjem v podobo mladosti in žarenjem življenjske energije, obenem pa je psihološko pretanjen portret. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, bandera, zavedeno v: Anica CEVC, Valentin Metzinger: Življenje in delo baročnega slikarja: 1699 - 1759 (Narodna galerija, 21. december 2000 - 1. april 2001), Ljubljana 2020, št. 327.
Tehnični opis: Olje na platno, bandera, zavedeno v: Anica CEVC, Valentin Metzinger: Življenje in delo baročnega slikarja: 1699 - 1759 (Narodna galerija, 21. december 2000 - 1. april 2001), Ljubljana 2020, št. 327.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Olje na platno, signirano spodaj levo. Oljna umetnina avtorja, ki ga poznamo predvsem kot genialnega risarja. Smrekar je motiv kače s krono na glavi, kakršno poznamo iz starodavnega ljudskega izročila, umestil v grajske ruševine na izredno domiseln način. Slika učinkuje pravljično in magično. O kači z zlato krono na glavi govori več slovenskih legend, povezanih s slovenskimi gradovi. Tako naj bi se na Lipniškem gradu pri Radovljici spremenila v kačo z zlato krono na glavi grofica, ki je z zastrupljenim jabolkom zastrupila svojega moža, taka kača pa naj bi se plazila tudi po Pustem gradu in čakala svojega princa. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Mešana tehnika, signirano in datirano spodaj desno. Odlično delo enega najboljših slovenskih risarjev vseh časov, ki s humornim poudarkom in številnimi duhovitimi detajli prikazuje motiv čarovnic, ki letijo na goro Klek (na jugu Gorskega kotarja nad Ogulinom na Hrvaškem), kjer bodo imele shod. Verjetje, da se v nevihtnih nočeh na vrhu Kleka opolnoči zbirajo čarovnice (ki tja priletijo na metlah), vile in vilenjaki, je zabeležil že polihistor Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, v slovenski poeziji pa ga poznamo iz humorno poantirane epske pesmi, ki jo je v 18. stoletju napisal Valentin Vodnik. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Mešana tehnika na platno (brez podokvirja), zavedeno v katalogu: Štefan Planinc (Art Gallery Interarte s.r.l. Milano), Oktober 1983, št. 8.