Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Dr. Fran Windischer (1877–1955) je bil pomemben gospodarstvenik, mecen in eden ključnih soustanoviteljev Narodne galerije leta 1918. Deloval je kot predsednik društva Narodna galerija in pomembno prispeval k razvoju in utemeljitvi Narodne galerije. S fotografijo evidentirana v katalogu Matej Sternen: 1870–1949, Narodna galerija, Ljubljana, 2022 pod št. 69 in št. S191.
Portret dr. Frana Windischerja, ki ga je v tehniki olje na platnu ustvaril Matej Sternen, je reprezentativen primer slovenske portretne umetnosti prve polovice 20. stoletja. Slika združuje slikarjevo tehnično mojstrstvo z močnim dokumentarnim pomenom, saj upodablja enega najpomembnejših slovenskih mecenov in soustanoviteljev Narodne galerije. Opazni so elementi akademskega realizma, ki mu je slikar ostal zvest zaradi svoje dunajske izobrazbe, hkrati pa sta vključeni impresionistična barvitost in sproščena poteza čopiča, značilna za njegovo kasnejše obdobje. Gosti pastozni nanosi barve dajejo površini platna teksturo in dinamiko. Namesto čustvenega vživljanja se je pri stvarnem opazovanju modela osredotočal na optične učinke in natančen prikaz figure. Dr. Windischer je prikazan dostojanstveno, kar odraža njegov družbeni status.
Tehnični opis: Les, signirano in datirano spodaj na podstavku. Značilna Napotnikova mala plastika iz obdobja, ko je v relativni izolaciji živel in ustvarjal v Šoštanju. Tudi v tem kipu pride do izraza umetnikov značilni način oblikovanja lesa, v katerem je dosegel posebno mojstrstvo, pri tem pa je izhajal iz oblik debel in vej, ki so ostale prepoznavne v figurah. Zanimivo je, da je antičnega boga z značilnimi atributi, klobukom s krili in kaducejem – upodobil kot otroka, putta. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano desno spodaj.
Tone Kralj je bil kot ključna osebnost slovenskega ekspresionizma eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, izjemen tudi v evropskem umetnostnem prostoru. Zanj je značilna etična drža z močno izraženim socialnim čutom. Religiozna tematika ga je spremljala celo življenje. Slika Brez naslova, na kateri je upodobljena Marija z otrokom, predstavlja enega njegovih najpogostejših motivov, saj je skozenj izražal tako svetost kot socialno noto materinstva in kmečkega življenja. Na tej podobi je združil religiozno ikonografijo s svojim značilnim ekspresionističnim slogom in prvinami nove stvarnosti. Pri njegovih monumentalnih cerkvenih freskah je svetniški sij pogost; na manjših podobah pa je motiv avreole kot simbolne, nadnaravne svetlobe, iz katere izstopa milina Marijinega obraza, redkejši.
Tehnični opis: Marmor, signiran in datiran na podstavku: F. GORŠE / 1920
Tematski opis: Kiparski opus Franceta Goršeta ima edinstven pomen v modernem slovenskem kiparstvu. Snoval je z različnimi kiparskimi materiali in jih vedno obravnaval enakovredno. V začetku je najraje uporabljal trde materiale, kamen in marmor, zelo sta mu bila pri srcu bron in žgana glina ter v slovenski podobarski umetnosti tako ljubi les. Njegove stilizirane, v kamnu hrapavo in kompaktno izvedene, a presevajoče figure so lahkotne. V kiparstvo je uvajal eleganco, kar je v kiparskem mediju, polnem plastičnega modeliranja, zagotovo izjemno. Zaradi značilne poroznosti materiala je zlahka ustvaril zamišljeno, poduhovljeno žensko podobo.