Tematski opis: "Postavitev celostnega dela Ne-bo je zastavljena mnogo širše in bolj univerzalno, saj izhaja iz številnih avtorjevih premišljanj, zamisli, obsesij, spominov in hotenj – stvari, ki definirajo posameznikov status v družbenem kolektivu. Ne-bo je vizualni dnevnik, ki brez pretirano linearne narativne formulacije, ampak le z vizualnimi sredstvi priča o avtorjevem osebnem odnosu do sveta. Naslanja se na banalnosti in absurde sodobne medijske krajine, na asociativne podobe, ustvarjene po (vselej nezanesljivem) spominu, na travmatične življenjske preizkušnje v vselej nedognanih medosebnih odnosih in ne nazadnje na pojave, kot sta voda in modra barva, ki v umetnikovem zasebnem svetu predstavljata občutek pobega iz rutine vsakdanjika, razmisleka in osebnega miru." Miha Colner, odlomek iz besedila Ne-bo, katalog razstave Vodnikova domačija Šiška. maj 2017, str. 23
Tematski opis: Slike iz cikla »Slike z napakami« so na videz povsem abstraktne slike. A Pregl je podobe in znake, kose fotografij ter poteze z računalniško miško sestavil z grafičnim programom, potem pa jih s čopičem ročno odslikal na platno. Vedno znova reciklirana podoba se spreminja predvsem zaradi “napak”, ki so nastajale ob ročnem delu in so tako moment v sliki, ki – četudi nenačrtovano – dopušča dodatno umetniško subjektivnost.
Tematski opis: Slike iz cikla »Slike z napakami« so na videz povsem abstraktne slike. A Pregl je podobe in znake, kose fotografij ter poteze z računalniško miško sestavil z grafičnim programom, potem pa jih s čopičem ročno odslikal na platno. Vedno znova reciklirana podoba se spreminja predvsem zaradi “napak”, ki so nastajale ob ročnem delu in so tako moment v sliki, ki – četudi nenačrtovano – dopušča dodatno umetniško subjektivnost.
Tematski opis: Slike iz cikla »Slike z napakami« so na videz povsem abstraktne slike. A Pregl je podobe in znake, kose fotografij ter poteze z računalniško miško sestavil z grafičnim programom, potem pa jih s čopičem ročno odslikal na platno. Vedno znova reciklirana podoba se spreminja predvsem zaradi “napak”, ki so nastajale ob ročnem delu in so tako moment v sliki, ki – četudi nenačrtovano – dopušča dodatno umetniško subjektivnost.
Tematski opis: Slike iz cikla »Slike z napakami« so na videz povsem abstraktne slike. A Pregl je podobe in znake, kose fotografij ter poteze z računalniško miško sestavil z grafičnim programom, potem pa jih s čopičem ročno odslikal na platno. Vedno znova reciklirana podoba se spreminja predvsem zaradi “napak”, ki so nastajale ob ročnem delu in so tako moment v sliki, ki – četudi nenačrtovano – dopušča dodatno umetniško subjektivnost.
Tematski opis: Serija Narava je doslej Preglov najobsežnejši cikel. Z vnaprej pripravljenimi likovnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja "abstraktne" barvne kompozicije, ki gledalcu nudijo možnost neposrednega vživetja, a ga obenem postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu.
Tehnični opis: Pastel na karton. Pastel na karton. Portret sester, ki ju je slikarka na ljubljanskih Fužinah priložnostno poučevala v slikanju, je njeno najbolj reprezentativno delo v pastelni tehniki, ki ji je omogočila poseben svetlobni učinek. Umetnica je dvojni portret oblikovala v salonski lepotnosti, obenem pa mu je dala psihološko intenzivnost, ki se osredotoča na razmerje med portretirankama. O tem, da je to svoje delo zelo cenila, priča podatek, da ga je verjetno uvrstila že na svojo razstavo na Dunaju leta 1888, zagotovo pa na svojo razstavo v Ljubljani leta 1889; takrat je ljubljanski časnik Laibacher Zeitung poročal, da je bilo prav to delo posebej všeč občinstvu. Ta dvojni portret je bil razstavljen tudi na obeh njenih retrospektivnih razstavah v ljubljanski Moderni galeriji v letih 1979 in 2018–19. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na karton, s fotografijo evidentirana v katalogu Moč pogledov. Portretno
slikarstvo Ivana Groharja, Loški muzej Škofja Loka, 2011 pod št. 26.
Tematski opis: Za Ivana Groharja je značilen impresionističen pogled na slovensko pokrajino, odeto v lirično razpoloženje. Zaradi teh njegovih del je javnost v poetu slovenske krajine in kmečkega življenja prepoznavala mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemala kot podobe domovine. Kot kmečki sin je bil edini izmed slovenskih impresionistov, ki je bil popolnoma odvisen od slikarskega ustvarjanja, zato je med njegovo zapuščino tudi vrsta portretov, nastalih po naročilu. Med njegovimi manj značilnimi deli je tudi lastna podoba, na kateri kljub bolezni in bližajoči se smrti dominira samozavesten pogled skoraj štiridesetletnega umetnika.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Dr. Fran Windischer (1877–1955) je bil pomemben gospodarstvenik, mecen in eden ključnih soustanoviteljev Narodne galerije leta 1918. Deloval je kot predsednik društva Narodna galerija in pomembno prispeval k razvoju in utemeljitvi Narodne galerije. S fotografijo evidentirana v katalogu Matej Sternen: 1870–1949, Narodna galerija, Ljubljana, 2022 pod št. 69 in št. S191.
Portret dr. Frana Windischerja, ki ga je v tehniki olje na platnu ustvaril Matej Sternen, je reprezentativen primer slovenske portretne umetnosti prve polovice 20. stoletja. Slika združuje slikarjevo tehnično mojstrstvo z močnim dokumentarnim pomenom, saj upodablja enega najpomembnejših slovenskih mecenov in soustanoviteljev Narodne galerije. Opazni so elementi akademskega realizma, ki mu je slikar ostal zvest zaradi svoje dunajske izobrazbe, hkrati pa sta vključeni impresionistična barvitost in sproščena poteza čopiča, značilna za njegovo kasnejše obdobje. Gosti pastozni nanosi barve dajejo površini platna teksturo in dinamiko. Namesto čustvenega vživljanja se je pri stvarnem opazovanju modela osredotočal na optične učinke in natančen prikaz figure. Dr. Windischer je prikazan dostojanstveno, kar odraža njegov družbeni status.
Tehnični opis: Les, signirano in datirano spodaj na podstavku. Značilna Napotnikova mala plastika iz obdobja, ko je v relativni izolaciji živel in ustvarjal v Šoštanju. Tudi v tem kipu pride do izraza umetnikov značilni način oblikovanja lesa, v katerem je dosegel posebno mojstrstvo, pri tem pa je izhajal iz oblik debel in vej, ki so ostale prepoznavne v figurah. Zanimivo je, da je antičnega boga z značilnimi atributi, klobukom s krili in kaducejem – upodobil kot otroka, putta. dr. Miklavž Komelj