ANŽE SEVER: Nelokalnosti

Opis razstave

V osrčju projektov intermedijskega umetnika Anžeta Severja je gledalec, ki pomembno sooblikuje umetniško delo ali postane njegov sestavni element. Umetnik ne angažira obiskovalca tako, da od njega terja participacijo, temveč ga prej postavlja v situacije, v katerih lastno umeščenost prepozna kot presenečenje ali motnjo. Pri konstruiranju specifičnih prostorskih pogojev se pogosto nanaša na fizikalne fenomene in kvantno mehaniko. Ustvarja prostorske instalacije, v katere je gledalec vključen s svojim telesnim doživljanjem. Sever gradi okolja, v katerih z minimalnimi posegi v prostor, z zasnovo subtilne scenografije ali s poudarkom obstoječih arhitekturnih elementov v vidno polje postavi proces občutenja prostora in izkušnjo obiskovalca. Svoje delo opredeljuje kot raziskovanje vsakdanjih pojavov in s poudarjanjem očitnega avtomatizirano dojemanje realnosti prestavi v področje novega, nevsakdanjega.

Da vsakršna in komaj opazna prisotnost telesa že vpliva na okolje, poudari v delu Polje (2014). Instalacijo sestavlja slikopleskarska folija, postavljena v obliko koridorja, skozi katerega se gledalec sprehodi, pri tem pa s svojimi premiki izpodriva zrak ter povzroča spremembe v prostoru, vidne v obliki valovanja folije. V delu Podvajanje (2015) raziskuje vlogo gledalca kot temeljno komponento umetniškega dela. V galerijskem prostoru ustvari situacijo, kjer se dogajanje v razstavišču neposredno v živo prenaša na projekcijo. Gledalec tako postane umetniško delo in hkrati opazovalec samega sebe ter dogajanja v prostoru. V novejših projektih umetnik popolnoma opušča materialnost in uporablja zgolj zvok kot valovanje, s katerim posega v prostor.

V Likovnem salonu predstavlja dva projekta. V delu Prag 2 izhaja iz transparentne arhitekturne zasnove galerije. Trapezna forma, z vseh strani obdana z visokimi steklenimi površinami, se s svojo prosojnostjo povezuje z zunanjim urbanim okoljem. Stik med notranjim in zunanjim zanima umetnika, ki najnovejšo zvočno instalacijo razpira na obe strani ter ustvari izkušnjo prisotnosti. Vpeti zvočniki znotraj stenskih robov, v neposredni bližini zastekljenih površin, z oddajanjem različnih frekvenc povzročijo močno vibracijo, ki se iz galerijskega prostora širi navzven, na ulico. Ustvarja motnjo v habitatu vsakdanjega in pušča sled v izkušnji mimoidočih. Gledalec, ki vstopi v galerijski prostor, še intenzivneje doživlja vibracijo prostora, prodirajočo v telo. Pravo nasprotje intenzivnemu telesnemu doživljanju prikaže v videu Čakanje, v katerem opazujemo igralca pri aktu čakanja. Več ur trajajoča akcija v upočasnjeni časovnosti prikazuje prisotnost telesa v skoraj negibnem stanju, kjer so vidni le minimalni premiki. Sledi čustvenih stanj skozi reducirane geste še najbolj zgovorno izraža mimika obraza, ki prehaja iz zbranosti v utrujenost in nemirnost. Umetnikovo namensko postavljanje subjekta v pasivno držo, v stanje nerazrešljivosti in čakanja na boljši jutri, lucidno označuje sodobni čas, ujet v kolektivno tesnobo in negotovost.

Anže Sever (1991) je študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Samostojno se je predstavil v Galeriji Equrna, Ljubljana; Kinu Šiška, Ljubljana; Muzeju sodobne umetnosti, Ljubljana in Galeriji Simulaker, Novo mesto. Sodeloval je v štiriletnem projektu DUM – Društva umetnikov, usmerjenem v povezovanje mladih avtorjev in institucij. Predstavil se je na mednarodnem festivalu Kiblix v Mariboru in sodeloval na skupinskih razstavah (Galerija Zelenica, Ljubljana; Projektni prostor DUM, Ljubljana; Galerija Miklova hiša, Ribnica; Galerija Škuc, Ljubljana; Sloe Gallery, Manchester itd. ).