Baročno slikarstvo na Goriškem

Opis razstave

Baročno slikarstvo na Goriškem - La Pittura barocca nel Goriziano

Razstava in spremljajoči katalog prvič v zaokroženi podobi predstavljata baročno slikarstvo 17. in 18. stoletja na Goriškem in na široko odpirata vrata nadaljnjim raziskavam baročne umetnosti te dežele. Tako je predstavljen najpomembnejši segment baročne podobe te pokrajine, ki je bila v tem obdobju ena izmed dežel avstrijskega cesarstva. Čez to ozemlje so prehajali različni kulturni vplivi, se tu prepletali in ustvarjali lokalne značilnosti. To je deželi na prehodu med Italijo in Srednjo Evropo vtisnilo svojstven pečat, ki se je odražal tudi v baročni umetnosti. Na njeno umetnostno govorico je vplivala tudi Beneška republika, na katero je Goriška mejila. V zgodnjem 17. stoletju se je Goriška seznanila z deli Palme mlajšega in mojstrov njegovega kroga. Tudi impulzi zgodnjega baroka so bili zaznavni že sredi stoletja. Prvi slikar tega razpoloženja je bil Videnčan Giuseppe Cosattini, njemu pa sledijo pomembna imena beneškega 17. stoletja, kot sta npr. Bernardo Strozzi in Giovanni Battista Langetti, katerih dela so vključena na razstavo, kot tudi oltarna slika znanega freskanta Giuglia Quaglia, ki je s freskami in oljnimi podobami pomembno zaznamoval umetnostni prehod v 18. stoletje.

Secolo d'oro, kakor je pomenljivo označeno goriško slikarstvo 18. stoletja, je bilo sestavni del bogatega umetnostnega in kulturnega razcveta Goriške. V tem stoletju so v Gorici delovale lokalne slikarske delavnice Antonija Parolija, Janeza Mihaela Lichtenreita in njegovega sina Karla ter Mateja Furlanetta, ki so izpolnjevale naročila domačega plemstva Cerkve. Gospodarski in upravni razcvet deželnega mesta je omogočil tudi ambiciozna naročila. Opravljali so jih predvsem slikarji beneške umetnostne provenience, kot so bili Francesco Pittoni, Fra' Galgario, Francesco Pavona, Rosalba Carriera, Antonio Balestra, Federiko Benković, Gianbetino Cignaroli, Giuseppe Bernardino Bison in drugi. Dela teh umetnikov so sestavni del pregledne razstave. Ta je zaradi barvne slikovitosti in motivne raznovrstnosti sakralnega, posvetnega in alegoričnega slikarstva za vsakogar gotovo pravo doživetje. Še zlasti zato, ker se na razstavi pojavljajo doslej na Goriškem neznani umetniki in nekaj umetnin je sploh prvič razstavljenih.

Torej, 63 skrbno izbranih slik za to razstavo nas prvič informativno bogato vodi v svet baročne umetnosti na Goriškem, obsežna kataloga v slovenskem in italijanskem jeziku (230 strani s 100 barvnimi reprodukcijami in zemljevidom krajev) pa to vedenje še poglabljata.

Avtor razstave
dr. Ferdinand Šerbelj

Oblikovanje razstave in tiskovin
Ranko Novak

Razstava nastala v sodelovanju z
Goriško občino (Comune di Gorizia),
Goriškim muzejem Nova Gorica

Projekt sta podprla
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Renault d. d. , generalni pokrovitelj Narodne galerije v letu 2002

4. april–19. maj 2002
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana

31. maj–23. junij 2002
Grad Dobrovo
Goriška brda