Bogdan Čobal / Analogno 1968 - Digitalno 2022

Opis razstave

Bogdan Čobal / Analogno 1968 - Digitalno 2022UGM Studio, Trg Leona Štuklja 29. september – 5. november 2022otvoritev 9. september 2022, 19. 00 kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka Slikar, grafik, pedagog in teoretik Bogdan Čobal se ob svoji 80. obletnici v UGM Studiu predstavlja z grafičnim opusom, ob katerem se sprašuje o razlikah med dvema ustvarjalnima svetovoma analognim in digitalnim. Ob tej priložnosti se vrača k svojim grafičnim začetkom, litografijam, s katerimi se je javnosti prvič javno predstavil v poznih šestdesetih prav v mariborskem razstavišču Rotovž leta 1967 in takoj doživel opazen uspeh. Avtor tudi šteje med prve, ki so se posvetili raziskovanju računalniške grafike, zato ni naključje, da je svoje zgodnje grafike digitaliziral in jih računalniško spreminjal ter iz množice opcij sestavljal kompleksne nove palimpseste. Avtor na poglobljen, a zabaven način primerja izbrana svetova in se sprašuje o razlikah in potencialih dveh ustvarjalnih principov od materialnih specifik samega ustvarjalnega procesa do percepcije in simbolne vrednosti grafike. Bogdan Čobal: »Za razliko od litografije, kjer je potrebno litografski kamen dokončno definirati z grafičnimi postopki, poznejše intervencije pa so omejene, nove digitalne vizualizacije, ki so nadgrajevale ali razgrajevale osnovni grafični zapis, ponujajo neskončne možnosti intervencij. Razstava v svoji zasnovi sooči dva svetova, dva tehnološka postopka: litografijo in možnostjo, ki jo nudijo računalniška orodja. « Na razstavi bo na ogled računalniško generirane aplikacije ter litografije ciklov Zlom gibanja, Onemeli vitraji, Žejna zemlja, V jedru, ki jih je avtor razstavil v 60. letih. Te so nastale pod idejnimi izhodišči novinarja in publicista Jogi Ramačarake, kot jih razlaga v knjigi Filozofija joge in orientalski okultizem. Avtor govori o instinktivnem umu, o energiji, ki oblikuje materijo v kristale ali v bakterije v neživo ali živo snov. Bogdan Čobal slikar, grafik, likovni pedagog, galerist (r. 19. 8. 1942, Zrenjanin, Srbija) je med leti 1961–67 študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani in 1967 diplomiral pri Maksimu Sedeju. Poučeval je likovno vzgojo na osnovnih šolah, med leti 1970–75 bil vodja aranžerstva, reklame in notranji oblikovalec blagovnice Kvik mariborskega trgovskega podjetja Zarja, med leti 1975–89 učitelj aranžerstva v Šolskem centru za blagovni promet (Srednji trgovski šoli) v Mariboru nato pa med leti 1989–99 predaval likovno teorijo in slikarstvo na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, kjer je leta 1988 tudi bil izvoljen v naziv docenta in leta 1997 v naziv izrednega profesorja. Kljub upokojitvi leta 199 je med leti 2003–18 na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM predaval predmet Grafika in umetnost ter vodil praktikum Grafično snovanje in oblikovanje I in II. Od 1971 je deluje v Društvu likovnih umetnikov Maribor (DLUM), od 1975 v njegovih organih; nekaj mandatov je bil predsednik (upravnega odbora) DLUM in do 2019 predsednik umetniškega sveta. Sodi med vidnejše likovne umetnike druge polovice 20. stoletja na Slovenskem. Njegov opus sestavljajo grafike v tehnikah globokega in ploskega tiska, računalniška grafika in slikarska dela v akrilu in olju na platnu. V raziskovanju in ustvarjanju se posveča problemom součinkovanja prostora, svetlobe in barve. Ukvarja se tako s prostorom na sliki kot s prostorom, v katerem so razstavljena njegova dela: svoje razstave z računalniško simulacijo zasnuje sam, s čimer tudi razstavni prostor postane njegovo umetniško delo. Intervju z umetnikom si lahko preberete tukaj.