Bojan Fajfrić

Opis razstave

Razstava Praznina prinaša vpogled v Fajfrićeva dela, ki svojevrstno motrijo preteklost. S svojim nelinearnim časovnim krogotokom mnogokrat prikazujejo spekulativno zgodovino, nahajajo pa se na presečišču osebnih spominov, kolektivne zgodovinske zavesti in neizogibnega toka dogodkov.

V videodelu Nedokončani posel (2017) prevladuje fikcija, prepletena z rekonstruirano osebno zgodovino umetnika, vendar ob zamenjavi vlog. Fajfrićev oče namreč prevzame vlogo umetnika in fragmentarna življenjska zgodba od začetkov njegovega podajanja v umetnost pa vse do smrti poteka v ateljeju. Pripoved nima kronološkega reda. V njej se sanjski prizori izmenjujejo s prikazi dnevne rutine, razkorak med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo pa je zabrisan, zato lahko videodelo hkrati predstavlja morebitno prihodnost umetnika ali pa drugačno verzijo njegove preteklosti.

Med Fajfrićevim bivanjem v umetniški rezidenci v Ljubljani sta nastali dve videodeli, ki ju prikazuje skupaj s kolaži in arhivskim materialom. Z njima se osredotoča na prenovo posebnega modernističnega narativa, ki zgodovinska dejstva združuje z izmišljeno zgodbo o dveh posameznikih, nizozemskem slikarju in modernistu Theu van Doesburgu ter jugoslovanskem arhitektu Nikoli Dobroviću. Medigro je spodbudil esej Jugoslavija: Konfliktni vplivi: Nikola Dobrović in srbska tradicija, ki ga je Van Doesburg leta 1930 napisal za revijo Het Bouwbedrijf, v njem pa je kritično presojal vznikajoče modernistično gibanje v srbski arhitekturi in njegovo vlogo pri oblikovanju jugoslovanske identitete. Fajfrić oba glavna aktereja poveže s prisotnostjo enega v delu drugega. Tako v prvem videu dela Van Doesburga vstopajo v Dobrovićeve arhitekturne risbe, njegova personifikacija pa v arhivsko videogradivo o edini še ohranjeni Dobrovićevi zgradbi v Beogradu, nekdanjem generalštabu JLA. Stavbni organizem s specifično vrzeljo, ki ga členi na dva samostojna objekta, je bil zgrajen v letih od 1954 do 1963 in velja za enega najboljših primerov modernistične arhitekture v regiji, vendar ga je leta 1999 NATO-vo bombardiranje močno poškodovalo. S kontekstom te stavbe umetnik vpelje Dobrovića v Van Doesburgov projekt Rinsemahuis, kompleks šestnajstih stanovanjskih hiš v mestu Drachten na severu Nizozemske, ki so bile zgrajene v letih 1921-22, v njih pa je uresničil svoje zamisli o vključevanju vizualne umetnosti v arhitekturo. Drugi video prikazuje notranjost po Van Doesburgovi barvni shemi obnovljene zgradbe, Museum Dr8888. V videu s podaljšanimi kadri potovanje skozi močno barvno zaznamovan prostor učinkuje sanjsko. Fajfrić vanj vnese tudi dim. Ta tuj in umeten element podobe sicer ne izniči, vendar pogled nanjo okrni, hkrati pa namiguje na ruševine Dobrovićeve zgradbe, ki je ostala zamrznjena v času, izpraznjena in nefunkcionalna.