Borut Hribar, kipar in fotograf

Opis razstave

Borut Hribar, kipar in fotografUGM Kabinet, Strossmayerjeva 68. julij–24. september 2023otvoritev, 17. junij 2023, 19. 00 kustosinja: Andreja Borin, muzejska svetovalka Borut Hribar je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes pa je le malo poznan. Razstavljeno gradivo je − z nekaj izjemami − Umetnostni galeriji Maribor podarila umetnikova hči, ga. Martina Šubic. Aktualna razstava je tudi prva priložnost za celovitejšo predstavitev umetnika. Borut Hribar (1907–1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju (1886–1948), ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji. V mariborskem likovnem življenju ga srečamo že pred drugo svetovno vojno: leta 1938 se je predstavil s keramiko, istega leta je prejel denarno nagrado za stiliziran grb Kraljevine Jugoslavije, leta 1939 pa je razstavljal s klubom likovnih umetnikov Brazda. Po drugi svetovni vojni je Hribar obiskoval likovne tečaje pri slikarjih Maksu Kavčiču (1909–1973) in Jožetu Žagarju (1884– 1957). Leta 1946 je postal član Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov in v okviru društva redno razstavljal do leta 1955. Vse od leta 1925 je bil tudi član Slovenskega planinskega društva in aktiven planinec. Njegovi številni fotografski motivi so posnetki Pohorja in pohorskih planinskih koč. Njegova fotografija je večinoma dokumentarna, zasledimo pa tudi poskuse v umetniško-izrazni smeri med katerimi po kvaliteti izstopata makro fotografija in planinska fotografija iz tridesetih let 20. stoletja. V kiparstvu je delal v lesu, glini in celo marmorju in pokazal očitno nadarjenost. Med ohranjenim kiparskim gradivom prevladujejo portreti, ženski akti in maske. Zasledimo različne likovne vzpodbude: sprva je občudoval delo hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića (1883–1962), povojna dela ponekod odsevajo bolj umirjene francoske vzore ali pa so blizu socialističnemu realizmu. Po letu 1955 je opustil kiparstvo in se posvečal izdelovanju dekorativnih izdelkov iz lesa in keramike. Več o delu umetnika:Borut Hribar, fotografBorut Hribar, kipar