Digitalna komuna - KIBLA v Cankarjevem domu

Opis razstave

25. , 26. in 27. april 2007, ob 20. uri
Premiera intermedijske predstave

Dvorana Duše Počkaj, Cankarjev dom in Trg Borisa Kidriča Ljubljana
Avtor koncepta: Aleksandra Kostič
Videostruktura: Luka Dekleva
Oblikovanje videa: Ana Pečar, Dino Schreilechner
Obdelava zvoka in glasov: Cameron Bobro, Marko Gutman
Koreografija: Mojca Kasjak
Oblikovanje svetlobnega okolja: David Orešič
Tehnika: Uroš Čučkovič, Jure Vekjet
Produkcija: Kibla, multimedijski center Maribor
Koprodukcija: Cankarjev dom

MEDSEBOJNA ODZIVNA TEHNOLOGIJA

Intermedijski dogodek Digitalna komuna I je plod izjemno uspešne nadgradnje ustvarjalne delavnice iz intermedijskih znanj in njihove kreativne rabe, ki je bila neformalnega in informativnega značaja v Multimedijskem centru Kibla v Mariboru. Digitalna komuna razvija medsebojno učinkovanje improviziranega in popolnoma uporabnega giba, ki na različne načine sproža območja tipal, ta pa se potem v digitalni obdelavi vrača v polje vidnega na prizorišču dogajanja. Različni elementi/mediji se povezujejo v enakovrednem vzajemnem odnosu, v katerem takt in ritem narekujeta skupinsko občutenje ob medsebojnem poslušanju. Projekt je nastal v intenzivnem procesu dela v živo do končnega nastopa: v resničnem času se v sodelovanju z oblikovanjem in mešanjem interaktivnega digitalnega in analognega zvoka oblikuje in meša interaktivna digitalna slika giba.

Celotna odrska postavitev je enigmatično raztegljiva v video in zvočnih zankah. Predmetna odrska scenografija in kostumografija sta odvečni, edini odrski rekvizit je teremin. Tehnično je predstava zahteven preplet digitalne tehnologije, ki se odziva na funkcionalni ples.

Digitalna komuna je projekt, ki je nastal v Mariboru v okviru multimedijskih delavnic neformalnega značaja, ki se zdaj nadaljuje v kontinuiranem procesualnem delu umetniške digitalne komune v Cankarjevem domu kot nadgradnja prvotne zamisli, nastale v Kibli. Digitalna komuna se odreka diktatorskemu pogledu enega avtorja in se izreka za skladje in medsebojno odzivnost večih avtorstev s področij videa, avdia, svetlobe, žive slike, zvoka in tehnike ter gibalko, ki sproža različne interaktivne mehanizme, tudi prvi elektronski instrument na svetu teremin.

V tem pogledu gre seveda bolj za intermedijski kot multimedijski pristop, saj medsebojno odzivni mediji nadomeščajo seštevek različnih medijev, ki delujejo paralelno. Popolna interakcija seveda vodi v kaos, ki ga udeleženi akterji kontrolirajo z medsebojnim poslušanjem. Gibalka ni več v funkciji koreografa in estetike, ampak sledi logiki različnih vzvodov digitalne tehnologije tako, da včasih aktivira, včasih pa išče vstop v že sprožene digitalne procese.

Digitalna komuna je digitalni avdio-vizualni laboratorij v živo.

Avtor koncepta je Aleksandra Kostič, ki sicer skupaj s Petrom Tomažem Dobrilo vodita intermedijski in vizualni program Kible. Zastavila je koncept enakovrednega avtorstva vseh sodelujočih pri projektu Digitalna komuna: Luka Dekleva in Ana Pečar za video strukturo, Dino Schreilechner za video segment, Cameron Bobro in Marko Gutman za glasbo, obdelavo zvoka in glasov, Mojca Kasjak za gib, David Orešič za oblikovanje svetlobe, Uroš Čučkovič za računalniške povezave in Jure Vekjet za tehnično izvedbo.

KIBLA je sodelovala pri več mednarodnih koprodukcijah - intermedijskih namestitvah in nastopih, najpomembnejši: tx0om, 2004 (koproducenti: FOAM, Bruselj, Time's Up, Linz, Interactive Institute, Stockholm in Future Physical, London), TRG, 2005 (koproducenti: FOAM, Bruselj in Time's Up, Linz) in e-Agora, 2005 (koproducenti: Libat, Nancy in ciant, Praga). Ob premieri bo izšel dvd Digitalna komuna v Mariboru, ki pokriva poleg Digitalne komune I še tri mednarodne koprodukcijske projekte iz leta 2006: BBM Group: Armpod Troia, Anne Roquigny/Aksioma/Intima: WEB-janje, Marko Košnik/SumiMasayuki/Barbara Thun: Operabil Kobe.

Posebej velja omeniti, da sta akterja na Digitalni komuni I v Cankarjevem domu Ana Pečar in Cameron Bobro sodelovala s skupino BBM pri projektu TROIA-ArmPod. Različico tega performansa s soudeležbo publike so na temo Nove tehnologije za politični nadzor državljank in državljanov v odprtem prostoru predstavili tudi v Wolfsburgu, v Phaeno centru, ki ga je naredila slovita arhitektka Zaha Hadid. V programu na festivalu Phaenomenale, januarja letos, so med drugimi sodelovali tudi performer Stelarc, režiser David Cronenberg, glasbenik Karl Bartos (ex Kraftwerk), filmarka Vera Chytilova in ZKM Karlsruhe.
Več na KiBela - arhiv in tudi pod EU projekti.

Intermedijski performans (večpredstavnostni nastop) Digitalna komuna I je plod izjemno uspele nadgradnje multimedijske kreativne delavnice, delavnice neformalnega in informalnega značaja na področju multimedijskih znanj in kreativne rabe multimedije, ki se je odvijala od 16. – 19. 5. 2006 v prostorih multimedijskega centra Kibla v Mariboru. Medsebojno odzivna tehnologija se je v sodobni evropski produkciji najlepše udejanila v plesnih produkcijah Sabure Teshigaware, intermedijskih projektih na festivalu Ars Electronica v Linzu in pionirsko v slovenskem prostoru v plesnih projektih Fičo baleta (zvočni in gibalni senzorji) ter v nastopih Miha Ciglarja (performansi z interaktivnimi zvočnimi modulacijami), v mednarodnih koprodukcijah, kjer je sodelovala Kibla, posebej izpostavimo evropski projekt e-Agora, kjer gre za povezavo interaktivnih 3D modulov preko senzorjev na telesih plesalcev, ter pri Ciglarju za improvizirano interakcijo med sliko, zvokom in performerji.

Digitalna komuna razvija interakcijo med zvokom in popolnoma funkcionalnim gibom, ki aktivirata cone senzorjev na različne načine. Te pa se potem v digitalni obdelavi vračajo v polje vidnega na prizorišču dogajanja. Različni elementi/mediji se povezujejo v enakovrednem interaktivnem odnosu, kjer takt in ritem narekujeta skupinski “feeling” medsebojnega poslušanja. Projekt je plod intenzivnega procesa dela v živo do končnega nastopa: v realnem času se oblikuje in meša interaktivna digitalna slika giba in glasu v interakciji z oblikovanjem in mešanjem interaktivnega digitalnega in analognega zvoka, interakcija = medsebojno učinkovanje.

Celota je scensko minimalna oz. raztegljiva glede na vključeno število video projektorjev. Kostumov praktično ni. Plesalka je kar se da gola. Tehnično je zahteven preplet digitalne tehnologije, ki se odziva na funkcionalni gib in zvok.

Cilj je še bolj zminimalizirati gib in zvok ter aktivno vključiti publiko.

Uporaba multimedijske tehnike v prvi verziji: video slika s petimi video projektorji, ki se je projicirala na tri platna in v tla in nekaj projektorjev v funkciji svetlobnih teles, je povezovala 7 statičnih kamer na regeneracijo (feed-back) preko mešalne mize. Senzorji (2 z distanco 0 – 40 cm) so bili preko MIDIja povezani v računalnik. Digitalna slika na štirih računalnikih se je manipulirala v realnem času. Uporabljeni efekti: prosti okvir (free frame), zakasnitev (delay), regeneracija (feed-back), zamik slike po x in y osi, gibalke/plesalke s parametrom slike. Preko MIDI razdelilnika (splitterja) povezava z zvokom na dveh računalnikih. Vključitev teremina v performans – gibalka z gibi aktivira tereminova valovanja. Zvok analognega sintetizatorja in zvočna podlaga je bila narejena posebej za Digitalno komuno I v programu C-sound, vključitev fizičnega zvoka (glas in gib) - intermodulacije glasa in zvoka telesa. Dodatni mikrofon povezuje zvok in gibalko.

Poleg sodobnega eksperimenta na digitalnem področju se je Kibla na premierni dan, 25. aprila 2007, predstavila s projekcijami na Trgu Borisa Kidriča, pri vhodu v dvorano Duše Počkaj pred Cankarjevim domom. Med drugim je predstavila tudi kandidaturo Maribora za evropsko prestolnico kulture 2012 (več o tem www. maribor2012. si in www. si2012. si). Med 20. in 22. uro.

Promocijski video Digitalna komuna

Video

Video

Digitalna komuna v CD - video (QuickTime)

Radijski prispevek in izjave obiskovalcev

Radijski prispevek in izjave obiskovalcev premiere Digitalne komune v Ljubljani (. mp3)

Premiera, 25. 4. 2007

Predstavitev kandidature Maribora za EPK 2012

Priprave projekta