Diskontinuitete v času, 1. del: Terorizem

Opis razstave

Sodelujejo: Johan Grimonprez, Žiga Kariž, Marko Peljhan, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič

Kustos: Jernej Kožar

Zgodovina opisuje čas kot sosledje dogodkov, ki si kontinuirano sledijo. Teroristični napadi so posebni dogodki v zgodovini. Poimenovali smo jih diskontinuitete v času, prelomi v času, točke v času, v katerih čas ne teče več gladko, točke, v katerih se naša interpretacija zalomi. Da so teroristična dejanja diskontinuitete v času, je jasno. Mogoče manj jasno je, da čas ni kontinuiran tok dogodkov, da ga ljudje samo dojemamo kot takega.

Film Dial H-I-S-T-O-R-Y (1997) Johana Grimonpreza kot neuradna zgodovina ugrabitev letal kot medijskih spektaklov razmišlja o sodobni kulturi katastrof. Asociativna montaža novic iz televizijskih arhivov in Grimonprezovega osebnega arhiva pokaže, kako mednarodni terorizem in katastrofe iz vsega sveta prek televizijskega ekrana osvajajo naše dnevne sobe. Film Dial H-I-S-T-O-R-Y je poseben atraktor, okoli katerega se bodo razvrstile še druge interpretacije terorizma. Pri Žigi Karižu je to na primer interaktivna instalacija TEROR=DEKOR II: ARMD, ki mimo formalnih novosti prinaša za nas zanimivejšo povezavo med umetnikom in teroristom. Povezuje ju metoda dela. Vendar gre za bistveno razliko, da umetnik uporablja bojna sredstva na simboličnem nivoju, njegova bomba je simulakrum. Zaradi take metode dela ima umetnik veliko prednost pred teroristom: izogne se nasilju; ker bomba deluje na simboličnem nivoju, je njen učinek v fizični realnosti zanemarljiv, na nivoju mentalne kontemplacije pa gotovo zelo močan. Miha Štrukelj bo razstavil triptih Virtual BG, Sašo Vrabič zvočno-vizualno postavitev ETA - Can’t Undo NY 2001, Marko Peljhan pa delo, v katerem opisuje, dokumentirata in reagira na nedavne teroristične napade na WTC in Pentagon.