Dobesedno brez besed

Opis razstave

Izbrana dela 24 umetnikov in umetniških skupin ter predmeti in dokumenti iz štirih slovenskih muzejev, na razstavi razkrivajo 38 frazemov. Kaj se zgodi, če jeziku odvzamemo metaforičnost in ga jemljemo dobesedno? Na primeru izbranih frazemov iz slovenskega jezika smo raziskali njegovo golo neposrednost in jo predstavili na interdisciplinarni razstavi.

Sodelujoči umetniki: Marina Abramović in Ulay, Maria Angerman, Vesna Bukovec, Attila Csörgő, Zvonko Čoh, Edvin Dobrilovič, Društvo za domače raziskave, Igor Eškinja, Tomaž Furlan, Kostja Gatnik, Albert Heta, Damijan Kracina, Siniša Labrović, Giovanni Morbin, Ivan Moudov, Alban Muja, Miki Muster, Arjan Pregl, Provokart, Marija Mojca Pungerčar, RIGUSRS (Raziskovalni inštitut za geo-umetniško statistiko Republike Slovenije), Hinko Smrekar, Ive Tabar, Slaven Tolj, UNIKUM (Kulturni center univerze v Celovcu)

Kaj se zgodi, če jeziku odvzamemo metaforičnost in ga jemljemo dobesedno? Na primeru izbranih frazemov iz slovenskega jezika smo raziskali njegovo golo neposrednost in jo predstavljamo na interdisciplinarni razstavi. Izhajali smo iz vsakodnevne izkušnje rabe frazemov v knjižnem in pogovornem jeziku, pri čemer izpostavljamo tri ravni:

Prvi prevod: frazem dobesedno
Ko uporabimo frazem "ta pa ima maslo na glavi", imamo v mislih njegove nečiste posle oz. krivdo, prekršek. Ob tem navadno ne pomislimo na frazem v neprenesenem, dobesednem smislu. Človek z maslom na glavi je pač lahko tudi zgolj človek z maslom na glavi. Prva raven želi spodbuditi vzvratne prevode oziroma dobesedno razumevanje izbranih izrazov.

Drugi prevod: frazem vizualno
Kako je videti človek z maslom na glavi? Zakaj tako in ne drugače? Je to sploh pomembno? Je mogoče vzvratni prevod frazema uporabiti za iztočnico vizualiziranja, opredmetenja, za nastanek novega umetniškega dela ali izbor že obstoječega, ki ga skozi frazem ugledamo "v novi luči"? Leta 1967 je ameriški umetnik Bruce Nauman izdelal reliefni odlitek dela telesa od rok do ust. Tak je tudi njegov naslov: Iz rok v usta. Frazem, z uporabo katerega ublažimo neposredno sliko revščine, zavzame mere človeškega telesa. Kako prevratno! Druga raven torej prikazuje, kako se vrteti v krogu, zvrtati luknjo v koleno, živeti na robu ali babi nabrusiti jezik. Kako spoštovati vzvratne prevode in zavrniti patos slikovitosti življenjskih okoliščin, ki jih imamo navado širiti s frazemi?

Tretji prevod: frazem prostorsko
Kako v galerijo postaviti nekoga z maslom na glavi? Kdo mu stoji ob strani in zakaj jima dela družbo jermen z neznančevega hrbta, na bližnjem ekranu pa se nemo spogledujeta voditelja TV dnevnika (politični komentatorji menda pri svojem delu uporabljajo največ frazemov)? Tretja raven povezuje raznorodno gradivo (umetniška dela, muzejske predmete in arhivske dokumente) v prostorsko postavitev.

Dobesednost ni mogoča.