Drago Tršar

Opis razstave

Akademski kipar in akademik Drago Tršar slovenski umetniški prostor že veliko desetletij zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo in avtorsko prepoznavno likovno govorico. Je ena največjih kiparskih avtoritet v našem kulturnem prostoru in njegov obsežni opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih (je avtor številnih pomembnih javnih skulptur) kot zasebnih skulptur, si zasluži obsežno razstavno predstavitev v največjih in najpomembnejših slovenskih galerijskih prostorih.

Razstava v Mestni galeriji Ljubljana je sestavni del serije razstav, nastalih v letu 2018, torej razstav, posvečenih umetnikovi devetdesetletnici, na katerih je Tršarjevo kiparstvo analitično sistematično in znanstveno strokovno obravnavano. Misliti in preučevati kiparska dela akademskega kiparja Draga Tršarja namreč zahteva natančno in ustrezno poglabljanje v celoten, neverjetno bogat in zaokrožen opus. V obsežnem kiparskem ustvarjanju pa se porajajo tudi številna poltena, neposredno čutna, torej skozi erotično plast telesnosti stopnjevana kiparska dela. In predvsem videti in začutiti njegovo erotično kiparstvo je namen tokratne pregledne razstave v Mestni galeriji Ljubljana. A prepoznavanje erotične vsebine v Tršarjevem delu je kompleksnejše, kot se morebiti zdi na prvi pogled, saj je ob številnih skulpturah z bolj ali manj eksplicitnimi erotičnimi poudarki erotika prisotna tudi v številnih risbah, ki jih je kipar ustvaril bodisi kot samostojna likovna dela ali pa kot študijske predloge za izvedbo skulptur.

Erotično poglavje v opusu Draga Tršarja izraža brezkompromisne, direktne in energične umetniške vsebine, s poudarkom na intimnih trenutkih, razgaljenih v močnih erotično dramatičnih skulpturah. V njih je prisotna velika narativnost, navezujoča se na konkretnost telesnega dotika ali celo spolnega stika, torej na neposrednost tistega, kar je umetnik v danem trenutku razmišljal in čutil. Viden je nekakšen nenehen notranji, a tudi zunanji boj med eksistenco in esenco, odzvanjajoč in umeščen v likovna dela, ki jih danes ugledamo kot postaje življenja, kjer se je kipar zaustavljal, ustvarjalno reagiral in odpotoval dalje.