Dušica Dražić & Wim Janssen

Opis razstave

Umetniška praksa Dušice Dražić prvenstveno zajema prostorske postavitve, v katerih združuje objekte ter video. Njena dela tematizirajo prostore nepravilnosti, ki ponujajo možnosti za transformacijo. Wim Janssen pa ustvarja na presečišču tehnologij in preiskuje funkcije avdiovizualnih medijev. Plod svojega raziskovanja običajno razstavi v obliki instalacije, videa ali filma.

V času, ko beležimo rast ponovnega zanimanja za analogne medije in hkrati tudi zanimanje za njihovo zgodovino ter družbeno funkcijo, sta umetnika ustvarila "Projektor", ki raziskuje vlogo specifičnega 35-milimetrskega projektorja, in sicer modela NP-21 iz slovenskega podjetja Iskra. Če želimo razumeti njegov pomen, je treba omeniti posebnosti časa in prostora, v katerem je nastal: povojno obdobje v nekdanji Jugoslaviji je zaznamovala industrija in industrializacija države je predstavljala osnovno gospodarsko in razvojno politiko. Ob siceršnji fascinaciji s tehnologijo je nova oblast sledila Leninovim mislim o filmu kot najbolj pomembni zvrsti umetnosti in o potencialu, ki ga ima kot sredstvo za agitacijo in propagando. Posledično je zagnala lastno filmsko produkcijo, in sicer z Avala filmom v Srbiji, Triglav filmom v Sloveniji in Jadran filmom na Hrvaškem. Poleg tega je obnavljala nekdanje kinematografske dvorane ter gradila številne nove. Kinoprojektor je postal svojevrstna tehnološka ikona. Podjetje Iskra je že leta 1945 pripravilo proizvodni program za področje kinoprojektorjev in je v naslednjem desetletju začelo z množično proizvodnjo projektorjev, med katerimi je bil tudi legendarni NP-21.

Za tokratni projekt je bil eden izmed originalnih NP-21 popolnoma razstavljen, vsak njegov delček je dobil kalup in bil odlit v bronu, nakar so odlite dele sestavili v nov delujoč projektor. Umetnika sta proces izdelave posnela in naredila film, ki ga predvajata z novonastalim bronastim projektorjem. Prva posebnost dela je povratna zanka, ki jo vsebuje instalacija. Po eni strani film predstavlja dokument nastajanja projektorja, po drugi pa je omenjeni projektor tisti, ki prikazuje proces lastnega nastanka. Vsebina dela je tako postala njegova oblika in obratno. Druga specifičnost je nemara v tem, da je narejen iz brona in kot takšen aludira na spomenik nekega časa – konkretno na čas analognega filma –, zaradi česar je nekakšna relikvija opuščene tehnologije in države, ki ne obstaja več. A ker gre obenem za delujočo kopijo, to ni zgolj relikvija. Naprava je tudi v svoji sodobni različici aktivna, a se hkrati od izvorne razlikuje po žlahtnejšem materialu, zaradi česar spominja na popularne primerke iz zbirateljske edicije ter na ta način povezuje preteklost in sodobnost.