Figura in krajina

Opis razstave

Razstava, ki je nastala pod pokroviteljstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti sodi v koncept predstavitev uglednih umetnikov, katerih dela so vključena v stalno zbirko sodobne slovenske umetnosti Galerije Velenje.

JANEZ BERNIK, roj. 6. septembra 1933 v Guncljah, Ljubljana-Šentvid, akad. slikar, tudi grafik, kipar, scenograf in pesnik. Profesor slikanja in risanja.
Po šoli za umetno obrt v Ljubljani se je 1951 vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, diplomiral 1955, specialko za slikarstvo in grafiko zaključil 1957. Kot štipendist francoske vlade se je 1958–59 izpopolnjeval v ateljeju Johnnyja Friedlaenderja v Parizu. Od 1970 je poučeval kot docent, izredni in redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od 1976 je bil tudi predstojnik oddelka za slikarstvo do 1996, ko se je upokojil. Tedaj je prejel Zlato plaketo Univerze v Ljubljani in 1998 naziv zaslužni profesor.
Za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen 1989, za rednega 1993. Od 1994 je dopisni član Academie Nazionale di San Luca v Rimu, od 1995 redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

"Slikarstvo Janeza Bernika v svoji cikličnosti in vztrajnosti razkriva dolgotrajen, intenziven in skrivnosten ustvarjalni proces.

S tako umetniško potjo Janez Bernik že sam po sebi izpričuje upanje, obsojeno na nenehno prenavljanje in ustvarjanje ter na strmenje proti globinam in višinam, in pri tem kritično in retrospektivno gleda nase tudi skozi lastno, v življenju njegove umetnosti tudi v današnjem času živo preteklost.
Bernikova antropomorfna oblika, angelsko človeška in demonska, je na njegova platna (pa tudi na neštete dnevniške risbe) zarisana kot etično-duhovna funkcija umetnikovega doživljanja in mišljenja, ki ni več mišljena kot estetska, temveč je e še obredna. A prav zato razgrinja toliko večjo notranjo intenziteto in duhovno lepoto, ki povezuje v enovitost prostor in figure ter zgolj duhovne like, in presega vsakršno esteticistično ubranost oziroma zgolj estetski »okus« prav v svojem izrecno duhovnem sijaju, prežarjenem z bolečino in veliko, neizprosno etično resnobo. "

dr. Milček Komelj