Francesco Robba

Opis razstave

Francesco Robba - in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani

Pričujočo razstavo smo zasnovali s sodelavci z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani. Primerno naj pospremi mednarodni simpozij ob tristoletnici rojstva Francesca Robbe, in sicer kot splošna informacija o simpozijski snovi. Prvenstveno je namenjena občemu in strokovnemu občinstvu, ki se srečuje s to problematiko. Predstavlja pomembnejše téme in nerešene probleme znotraj meja, začrtanih z naslovom Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja; s pomočjo simpozija si obetamo napredek v njihovem razumevanju in reševanju.

V izbor smo vključili nekaj najpomembnejših imen in primerkov kamnite beneške baročne plastike, ohranjene na Slovenskem, in sicer tiste, ki je bolj oddaljena, težje dostopna in hkrati manj pogrešljiva za plodno razpravo. Pri tem gre v prvi vrsti za predstavitev posameznih ključnih del, nikakor pa ne za uravnotežen in sistematičen pregled vseh ohranjenih spominov v luči novih izsledkov. Delo Francesca Robbe smo predstavili znotraj širšega področja beneško pobujene kamnite plastike po enakih kriterijih, hkrati pa želimo vzpodbuditi vse ljubitelje in strokovnjake k ogledu spomenikov omenjene provenience v Ljubljani, še posebej v njenih cerkvah.

Problematika baročnega kiparstva v kamnu je doslej pritegnila manj pozornosti, kot jo po svoji kvaliteti in pomenu zasluži. Celo njen najpomembnejši predstavnik Francseco Robba je svojo monografsko študijo dobil pred dobrimi tridestimi leti po zaslugi prof. dr. Vere Horvat Pinterić. V zadnjih nekaj letih so se študije pomnožile in aktualizirale potrebo po umestitvi tega dela naše dediščine v evropski okvir. Z vztrajnim izpraševanjem arhivskih virov so mnogo novih informacij in redigiranih ocen v zadnjih letih oskrbeli dr. Damjan Prelovšek, mag. Blaž Resman in dr. Ana Lavrič. Temeljitejše raziskave na tem področju so zastavili tudi v okviru Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, kjer sta se začela intenzivno ukvarjati s to temo mlajša kolega, in sicer mag. Matej Klemenčič, avtor pričujoče razstave, in Miklavž Komelj. Že ti rezultati zahtevajo ponovno ovrednotenje baročne kamnite kiparske dediščine v kulturnih okvirih, ki presegajo geopolitične omejitve našega časa.

Ideja o mednarodnem simpoziju je stara že več let. Za njegovo uresničitev sta se kot pobudnika ves čas zavzemala dr. Stanko Kokole in doc. dr. Samo Štefanac, ki jima gre v marsičem zasluga za mednarodno širino zasedbe. Odločilno pa sta v organizacijo posegla prof. dr. Janez Höfler (Oddelek za umetnostno zgodovino) in prof. dr. Nataša Golob (predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino), oba s Filozofske fakultete v Ljubljani, in pozvala simpozijski zbor k delu. Simpozij je poskus, da bi temu pomembnemu gradivu tudi s pomočjo mednarodne strokovne skupnosti pripravili mesto, ki mu gre po njegovi kvaliteti in pomenu. Pri tem se nadejamo plodnega sodelovanja kolegov iz drugih dežel. Želimo, da bi dokumentarna razstava opravila svojo funkcijo kot prvi korak k mednarodni predstavitvi našega patrimonija.

Avtorja besedila
Matej Klemenčič, Stanko Kokole

Koncept razstave
Matej Klemenčič

Koordinacija
Tomislav Vignjević

Oblikovanje
Razstava: Tadej Pogačar
Tiskovine: Zmago Rus

Sponzor razstave
Luminus d. o. o. , Novo mesto

15. oktober 1998–6. januar 1999
Narodna galerija
Puharjeva 9
1000 Ljubljana

Mednarodni simpozij ob 300. obletnici umetnikovega rojstvaFrancesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja

Petek, 16. oktober 1998

9. 00 Otvoritveni nagovor
9. 30 Emilijan Cevc (Slovenska akademija znanosti in umetnosti)
Recepcija baroka na Slovenskem
9. 50 Nace Šumi (Univerza v Ljubljani, Ljubljana)
Urbana podoba baročne Ljubljane
10. 10 Sergej Vrišer (Maribor)
Pregled, preučevanje in problematika baročnega kiparstva na Slovenskem
11. 00 Paola Rossi (Univerza v Benetkah, Benetke)
Pietro Baratta e Giuseppe Torretti: il problema delle interrelazioni
11. 30 Massimo De Grassi (Univerza v Trstu, Trst)
Francesco Cabianca e la prima attivita veneziana di Pietro Baratta
12. 00 Paolo Goi (Museo Diocesano, Pardenone)
Contributi su Enrico Meyring
16. 00 Frank Martin (Bibliotheca Hertziana, Rim)
La scultura a Roma al tempo di Francesco Robba
16. 30 Alan P. Darr (The Detroit Institute of Arts, Detroit)
Innovations During the Twilight of Florence: Eighteenth Century Sculpture in "Doccia" Porcelain
17. 00 Andrea Andanti (Arezzo)
Echi del barocco tosco-romano nelle opere di Francesco Robba
18. 00 Sergej Androssov (Eremitaža, St. Peterburg)
La sculture di piccole dimensioni nella collezione di Pietro il Grande
18. 30 Giuseppe Pavanello (Univerza v Trstu, Trst)
La statuaria veneta da giardino del barocco aal'eta neoclassica

Sobota, 16. oktober 1998

9. 00 Douglas Lewis (National Gallery of Art, Washington)
Domenico Rossi's 1714 Project for Ljubljana, in the Context of Venetian Centralized Church Plans
9. 30 Matej Klemenčič (Univerza v Ljubljani, Ljubljana)
Nuovi contributi all'opera dei fratelli Paolo e Giusepe Groppelli
10. 00 Vladimir Marković (Univerza v Zagrebu, Zagreb)
La scultura di marmo a Zagreb (Zagabria) prima di Francesco Robba
11. 00 Stanko Kokole (Ljubljana)
Francesco Robba and the Classical Tradition: The Case of Narcissus
11. 30 Barbara Jaki (Narodna galerija, Ljubljana)
The Double Life of the Motifs froma Robbas's Sculpture
12. 00 Barbara Kienzl (Bundesdenkmalamt, Dunaj)
The Stone Sculpture of the Early 18th Century in Carinthia
16. 00 Andrea Bacchi (Univerza v Trentu, Trento)
Qualche appunto su Antonio Gai (1868 - 1769)
16. 30 Simone Guerriero (Univerza v Benetkah, Benetke)
Nuove proposte per Giovanni Marchiori (1696 - 1778)
17. 30 Radoslav Tomić (Konzervatorski odjel Ministarstva kulture, Split)
Zadar (Zara): Un centro della scultura veneziana del Settecento in Dalmazia
18. 00 Monica De Vincenti (Benetke)
Gian Maria Morlaiter e alcune sue opere giovanili in Stiria e in Dalmazia
18. 30 Giuseppe Bergamini (Civici musei e Gallerie di Storia e Arte, Udine)
Lorenzo Retti, Giambattista Bareglio, Giulio Quaglio e la decorazione a Stucco in Friuli tra Sei e Settecento

Nedelja, 18. oktober

10. 00 Restavratorski center Slovenije
Predstavitev konservatorsko restavratorskih posegov in problematike kamnin, statike ter nadomeščanja s kopijami

Prireditev so omogočili
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Ministrstvo za znanost Republike Slovenije
Znanstveni inštitut Filozofske Fakultete
Univerza v Ljubljani
Mesto Ljubljana
Adria Airways d. d.
Casino Portorož d. d.

Oddelek za umetnostno zgodovino
Univerza v Ljubljani
Aškrčeva 2
1000 Ljubljana, Slovenija

16. –18. oktober 1998
Narodna galerija
Cankarjeva 20
1000 Ljubljana