Franci Zagoričnik: Podobe besed

Opis razstave

Pregledna razstava vizualne poezije, knjig, zbornikov, fotografij, lepljenk, umetnost po pošti enega izmed najpomembnejših avantgardnih umetnikov prejšnjega stoletja, je dvaindvajseta razstava, ki sodi v ciklus razstav vizualne in konkretne poezije v Bežigrajski galeriji.

Franci Zagoričnik je prvi ustvarjalec vizualne in konkretne poezije, kateri začetki sežejo že v sredino šestdesetih let prejšnjega stoletja in so nastajale kot kompleksne literarne izdaje. Literarna in likovna sporočila so bila neločljivo povezana in ustvarjena z zavestjo, da ju je mogoče ustvarjati na različne načine v povezavi in sožitju dveh umetnosti − literarne in likovne.

Franci Zagoričnik je bil rojen 16. novembra 1933 v Dugi Resi na Hrvaškem. Živel je v Kranju, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Petnajst let je delal kot tkalec in skladiščnik v Tekstilindusu v Kranju. Z literaturo se je začel ukvarjati okoli leta 1960 in do svoje smrti objavil več sto del. Objavljati je začel leta 1963 v reviji Perspektive. Uveljavil se je kot pesnik, pisatelj, likovni in literarni kritik, esejist, publicist, prevajalec, založnik in organizator umetniških dogodkov. Prevajal je predvsem iz hrvaškega in srbskega jezika. Pripravljal je razstave vizualne in konkretne poezije v Sloveniji in v vsej bivši Jugoslaviji. Bil je član Društva slovenskih pesnikov in pisateljev, Društva primorskih pisateljev, Društva slovenskih prevajalcev, Društva hrvaških pisateljev in pesnikov in Društva književnikov Vojvodine.

Leta 1965 je bil začetnik slovenske vizualne in konkretne poezije. 1978. je ustanovil mednarodno avantgardistično asociacijo Westeast in v zbornikih z istim imenom uspel zbrati dela številnih avtorjev iz Slovenije in tujine. Tako je bila njegova zbirka mail – arta (umetnosti po pošti) ena največjih nasploh. Za ureditev Westeast I – II je prejel v Beogradu nagrado Praemium Clocotristicum (1979) in leta 1985 Prešernovo nagrado Gorenjske v Križah pri Tržiču. 1979. je bil soustanovitelj umetniške skupine Signum v Kranju (skupaj z Nejčem Slaparjem in Živkom Kladnikom), ki je izvedla več performansov v letih 1979–1980 (v Kranju, na Reki, v Benetkah, Piranu).

V različnih obdobjih je bil urednik pri naslednjih časopisih, revijah in zbornikih: Perspektive, Problemi, Tribuna, Srp, Likovne besede (vse v Ljubljani), Nova Atlantida (Kranj), Dialogi (Maribor), Rok (Beograd), Ulaznica (Zrenjanin), Pesmos (Zrenjanin), Disov glasnik (Čačak), Westeast I – IX in urednik vseh zbornikov in izdaj Westeast. Uredil je antologijo hrvaške avantgardne poezije Ubili so ga z opekami (1981) in leta 1985 antologijo sodobnega jugoslovanskega pesništva za otroke Roža čudotvorna, ki jo je tudi prevedel. Dramatiziral je knjigo R. Bacha Jonatan Livingston Galeb, za katero je Gledališče čez cesto leta 1987 dobilo drugo nagrado na festivalu BRAMS v Beogradu. Premiera predstave je bila istega leta v Delavskem domu v Kranju.

Konec osemdesetih let se je začel ukvarjati z založništvom. Najprej je nastala zbirka Fondi Oryja Pala, potem je ustanovil Gorenjsko Založniško Družbo G. O. Z. D.

V letih 1993-97 je izdal šestnajst številk gorenjske revije za umetnost in kulturo Nova Atlantida. Zadnje njegovo delo je bila zbirka Bela (sodelovalo je pet avtorjev: Janez Sagadin, Jožek Štucin, Sanja Pregl, Ksenija Zmagaj, Franci Zagoričnik). Umrl je na Golniku, 18. junija 1997.

—Miloš Bašin