Frank Uwe Laysiepen - Ulay

Opis razstave

Frank Uwe Laysiepen – Ulay, v mednarodnem umetnostnem prostoru aktiven že od konca šestdesetih let dvajsetega stoletja, se je predstavil na številnih skupinskih in nekaterih samostojnih razstavah, a vendar je razstava v Mestni galeriji Ljubljana njegova prva večja samostojna predstavitev v regiji.

Razstava nam najprej predstavi nekatera ključna dela, v katerih se umetnik osredotoča na svoje lastno telo in njegovo družbeno odtujitev, in nas nato zaplete v slikovit dialog in prikaz umetnikovih odnosov do sočloveka, najsi bo to dolgoletni prijatelj ali popoln neznanec. Osnovna konceptualna premisa razstave "Jaz drugi" je namreč obravnavati avtorjev ustvarjalni opus skozi prizmo medčloveških odnosov; ti predstavljajo integralni del Ulayeve umetniške prakse.

Na razstavi so prikazani nekateri projekti, ki so zapisani v svetovni kanon umetnosti performansa in fotografije, obenem pa razstavljeni material podaja vpogled v nepoznane in efemerne zapise Ulayeve dolgoletne umetniške poti ter izpostavlja velikokrat prezrti umetniški material – dnevniške zapise, risbe, popotniške fotografije, zvok ipd. Razstava "Jaz drugi" in istoimenska publikacija oblikujeta prostor, v katerem je mogoče prebirati umetnikovo zgodbo o njegovem nenehnem in neumornem iskanju lastne identitete, ki je razpeta med različnimi simbolnimi svetovi, ljudmi, prostori in mediji. Njegove življenjske izkušnje, zabeležene v mediju fotografije, performansa, risbe, anekdote ali aforizma, pričajo o tem, da Ulay vzpostavi odnos s slehernim posameznikom, ki vstopi v njegov intimni prostor.

Kljub temu da gre pri Ulayevem delu velikokrat za zelo intimne izpovedi, umetniška dela in projekti gledalca nenehno soočajo tudi z družbeno realnostjo, saj vseskozi posredno izražajo avtorjevo stališče do širših družbenih vprašanj. Ulayeva umetniška dela so ne nazadnje izredno pronicljiv opis odnosov med ljudmi v različnih časih in prostorih. "Jaz drugi" želi gledalca nagovoriti z nečim, kar je zavoljo svoje vizualne »neatraktivnosti« vse prevečkrat odrinjeno in skrito za »razvpitimi« in dobro poznanimi podobami Ulayeve likovne govorice, obenem pa direktno izraža tudi njegov brezkompromisni odnos do življenja samega.