Gotski krilni oltar

Opis razstave

Gotski krilni oltar - iz Britofa pri Ukanju (ob Idriji)

Rezljani oltarček iz Britofa pri Ukanju je eden zelo redkih srednjeveških krilnih retablov, ki so se ohranili na Slovenskem. Glede na to, da osrednja figura v skrinji predstavlja sv. Kancijana, je prvotno stal na glavnem oltarju v prezbiteriju cerkve, ko so si omislili novega baročnega, pa so ga premestili na desni stranski oltar v ladji. Sestavljajo ga skrinja s tremi svetniki – poleg patrona cerkve sta tu še sv. Jernej na levi in sv. Gereon na desni – vrtljivi krili s po enim nadaljnjim svetnikom v reliefu (sv. Simon na levi in sv. Juda Tadej na desni) ter podstavek – predela, na katerem je naslikan Bog Oče. Oltarček je nekdaj krasila še krona na vrhu, ki jo izpričajo stare fotografije, v osrednjem baldahinu krone pa si po analogijah lahko predstavljamo še en kipec, po vsej verjetnosti stoječega Trpečega Kristusa. Na zunanji strani kril, ki se pokažejo, ko je oltarček zaprt, je naslikano Marijino oznanjenje z angelom na levi in Marijo ob molilnem pultu na desni. Poleg tega se vidi, da sta skrinjo ob straneh sklepali podobni visoki in ozki rezljani krilci kot na kroni.

Ko raziskujemo, kje in kdaj bi lahko nastal ta oltarček, postanemo najprej pozorni na izgubljeno krono. Takšne fino izrezljane krone z motivom prepletenega vitičevja in baldahinčkom na sredini srečamo v začetku 16. stoletja na zahodnem Koroškem. Koroške značilnosti razkriva tudi rezljani okras pod zgornjim robom skrinje. Za same figure v skrinji in na notranji strani kril pa tega ni mogoče reči. Emilijan Cevc je v njihovem slogu videl splošne južnonemške značilnosti zgodnjega 16. stoletja in je glede na to, da dva nadaljnja kipa istega neznanega ustvarjalca sv. Sebastijana in sv. Roka, ki ju zdaj hrani Narodna galerija v Ljubljani, izvirata iz cerkve sv. Petra nad Begunjami, pomislil na nekega rezbarja, ki naj bi deloval na Kranjskem. V resnici pa nas te figure usmerjajo v Furlanijo ali bolje k izdelkom južnotirolskih rezbarjev iz Brunecka, ki so delali za Furlanijo (predvsem Mojster Nikolaj in Michael Parth), in njihovim furlanskim posnemovalcem, ki so privzeli že določene renesančne prvine. Karakterizirata jih obilna postava s širokim bradatim obrazom in preko života potegnjenim plaščem kot nekakšnim predpasnikom ter trdna frontalna postavitev s poudarjenim kontrapostom. Seveda pa je ta figuralni vzorec že preveden v ponavljajočo se otrdelo shemo, ki ne dopušča datiranja kipov pred časom okoli leta 1530.

Neskladnost med skrinjo, ki bi jo lahko skupaj s podstavkom izdelal kakšen koroški rezbar v letih okoli 1510 do 1520, in kipi je mogoče razložiti tako, da so kipi za skrinjo nastali pozneje. To velja tudi za reliefa na krilih. Ti sta zgoraj okrašeni s podobnim, vendar že renesančno učinkujočim prepletom, ki nas spominja na rdeče korale, vkovane v zlatarski izdelek. Marija oznanjenja na zunanji strani desnega krila je posneta po lesorezu Albrechta Dürerja iz Malega pasijona, natisnjenega leta 1511, ki so ga povsod in izdatno kopirali.

Pri vprašanju, kje je oltarček nastal, moramo torej upoštevati južnotirolsko-furlanske vplive. Četudi Cevčeve domneve o kranjskem izvoru delavnice ni mogoče kar tako ovreči, se zdi pravilneje, da jo postavimo na zahodno slovensko obrobje, morda kar v samo Gorico. O morebitnih slikarskih in kiparskih delavnicah v Gorici v zgodnjem 16. stoletju sicer ne vemo ničesar, a je mesto na stičišču severnjaške kontinentalne in zahodne italijanske likovne kulture najprimernejši kraj za nastanek takšnega izdelka.

prof. dr. Janez Höfler

Nosilci projekta
Narodna galerija, ZVKDS Restavratorski center

Avtorji besedil
Nuška Dolenc Kambič, Janez Höfler, Robert Peskar

Avtorici razstave
Nuška Dolenc Kambič, Martina Vuga

Koordinatorka razstave
Martina Vuga

Oblikovanje razstave
Nuška Dolenc Kambič, Martina Vuga, Mojca Višner

Oblikovanje zloženke
Mojca Višner

Razstavo je omogočilo
Ministrstvo za kulturo RS

5. februar–23. marec 2008
Narodna galerija
Galerija Narodni dom
Cankarjeva 20
1000 Ljubljana